Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (47.001-47.100)

  1. kəsnẹ́ti, -ím, vb. impf. säumen, säumig sein, Cig., Navr. (Kop. sp.), Rez.- Kl.; s svojim prihodom kesni, (kasni) Krelj.
  2. kəsníti se, -ím se, vb. impf. = kesneti, (kas-) Krelj.
  3. kəsnóba, f. das Säumnis, Cig., Bas.
  4. kəsnǫ̑ča, f. = kesnost, Jan. (H.).
  5. kəsnọ̑st, f. die Saumseligkeit, Dict., Cig., Jan.; — die Späte, Cig., Jan.
  6. kəsnóta, f. = kesnost, Jan.; Bog pretehta pri grehu naglost in kesnoto, Slom.
  7. kəsnoúmən, -mna, adj. langsamen Verstandes, M.; k. biti, einen langsamen Kopf haben, Cig.
  8. keša, f. = torba, C., SlGor.; — prim. hs. kesa, Beutel, iz tur.
  9. kẹ̑šast, adj. zwergartig, (kejš-) Cig.
  10. kẹšè, -ę́ta, m. der Zwerg, Z.
  11. kẹ̑šək, -ška, m. der Zwerg, C., (kešik) Rib.- M.; (kejšek) Rib.- Cig.
  12. kēšica, f. dem. keša, vzhŠt.
  13. kəšnjáti, -ȃm, vb. impf. = obotavljati se, počasno napravljati se (na kako delo), Krn ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  14. kę̑ta, f. eine aus Flechtwerk und Lehm (Koth) gemachte Winzerhütte, ob Muri- Trst. (Let. 1874. 69.).
  15. kətę́ri, pron. = kateri, Cv., DSv.; — prim. Cv. II. 5.
  16. kę́tina, f. die Kette; — iz stvn. chetina, Mik. (Et.); pogl. veriga.
  17. kę́tinica, f. dem. ketina; — zlata k. = grenkuljica (glechoma), Tuš. (B.).
  18. kę̑tiš, m. 1) der Bewohner einer keta, Trst. (Let.); — 2) der Mitwinzer, C.; — 2) der Gefährte, der Genosse, C.; — prim. keta.
  19. kę̑tišati se, -am se, vb. impf. Umgang pflegen, ob Muri- C.
  20. kę̑tuš, m. = ketiš 1), C.; = tovariš, kajk.- Valj. (Rad).
  21. kəzmáti, -am, vb. impf. zausen, Z., jvzhŠt.; — prim. kosmati.
  22. keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.
  23. kę̑žman, m. vamp, pl. kežmani = kerepuhi, Kuttelflecke, Dalm. (Reg.).
  24. kì, pron. rel. indecl. v padežih, razen imenovalnika, z dotičnimi krajšimi oblikami osebnega zaimka 3. os.: ga, je, mu, ji, itd.; der, welcher; mož, ki nas je videl, žena, ki smo jo videli; predlog stoji pri zaimku 3. os.: prijatelji, ki smo pri njih bili, Levst. (Sl. Spr.); oči, ki nebeško veselje igra po njih, Ravn.- Mik.; — prim. ker, kir.
  25. kí, ka, ko, pron. = kateri, Krelj, na vzhodu; ki vrag! wer Teufel! Mur.; ki vrabec je to prel! Vrt.; ki ti je vran! jvzhŠt.; v ko selo prišla, na to kolo prela, Ist.- Jan. (Slovn.); s kem — s tem, je — desto, Mik. — prim. stsl. kyj.
  26. kı̑bla, f. der Kübel, die Döse, Cig., Jan.; posoda za mast ali maslo, BlKr.; — iz nem.
  27. kìč, kíča, m. = kačka, čop, zatrep, der Dachwalm, Pivka ( Ravn.)- Cig.; — prim. 1. kika.
  28. kı̑čma, f. die Pferdehaare an der Stirne, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 1. kika 1).
  29. kidȃłnica, f. die Mistgabel, Z.; = pl. kidalnice, Cig.
  30. kídati, kı̑dam, vb. impf. herauswerfen, aus dem Wege werfen, wegräumen; gnoj iz hleva, izpod živine k., ausmisten; pojdi kidat; sneg s ceste k., Schnee von der Straße wegschaufeln; — kopo k., einen Kohlenmeiler ausladen (ausstoßen), Cig.; — sveča (se) kida, die Kerze rinnt, Cig.
  31. kı̑h, m. 1) das einmalige Niesen, der Nieser, Cig., Jan., SlN.; na kih reci: Bog pomagaj! C.; — 2) die Niesesucht, der Schnupfen, Jan., Prip.- Mik., Svet. (Rok.).
  32. kiháč, m. der Nieser, Cig.
  33. kiháłən, -łna, adj. Niese-: kihȃłni prah, das Niesepulver, Cig.
  34. kihȃłka, f. der Schnupfen, Krn- Erj. (Torb.).
  35. kihálọ, n. 1) das Niesemittel, das Niesepulver, Cig., Jan.; — 2) der Nieser, Cig.
  36. kíhati, kı̑ham, -šem, vb. impf. niesen; — prusten, Cig.; polh kiha, jvzhŠt.
  37. kı̑həc, -hca, m. 1) = kih 1), Jan. (H.); — 2) das Fioringras (agrostis stolonifera), Jan., C., Nov., Vrt.
  38. kı̑hljaj, m. = kih 1), Jan. (H.).
  39. kíhniti, kı̑hnem, vb. pf. einmal niesen; kihniti se mi hoče, es ist mir nieserlich, Cig.
  40. kı̑hra, f. die Kicher- oder Zisererbse, Mur., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  41. kı̑j, m. 1) ein großer Holzschlägel, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Gor., Št.; — die Keule, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Maiskolben, Gor.- Cig.
  42. kijáč, m. = kij 1), M., Z., Rez.- Baud.
  43. kijáča, f. 1) = kij 1), C.; — 2) ein Knotenstock, Habd.- Mik., C.
  44. kı̑jast, adj. schlägelartig, C.; — keulenförmig, kolbenförmig, Jan., Cig. (T.).
  45. kijáš, m. kijaši, keulenförmige Käfer (clavicornia), Erj. (Ž.).
  46. kı̑jčək, -čka, m. dem. kijec; kleiner Schlägel: bobenski kijček, der Trommelschlägel, Cig.; kijčki pri klavirju, die Hämmerchen beim Clavier, Slom.
  47. kı̑jčka, f. die Stecknadel, Jan.
  48. kı̑jəc, -jca, m. dem. kij; 1) der Holzschlägel, Guts., Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.; — der Knüttel, Cig.; — 2) der Zapfen am Nadelholze, Cig.; — entkernter Maiskolben, vzhŠt.- C.; — izreka se nav. kı̑c; (kijèc, vzhŠt.).
  49. kijenǫ̑səc, -sca, m. der Keulenträger, Cig., Jan.
  50. 1. kíka, f. 1) der Haarbüschel, Z., kajk.- C.; — 2) der Zipf, der Pips (eine Hühnerkrankheit), C., Dol.
  51. 2. kíka, f. die Heiserkeit, vzhŠt.- C.
  52. kíkati, kı̑kam, -čem, vb. impf. 1) heiser sein, C., Z.; — 2) k. se, kichern: kaj se kičeš? Krn ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  53. kikədaj, adv., nam. kje kedaj, dann und wann, Poh.- SlN.
  54. kíkəlj, -klja, m. das Ende, der Zipfel, ogr.- C.; — prim. 1. kika.
  55. kikirík, m. das Hahnengeschrei, Cig., Jan.
  56. kikiríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (vom Hahne); petelin dan kikirika, der Hahn kräht den Morgen aus, Cig.
  57. 1. kíla, f. 1) der Hodenbruch; — 2) der mit einem Leibschaden Behaftete, M.; — feige Memme, M.; — 3) der Auswuchs an einem Baume, Mur., Cig.
  58. kílast, adj. bruchartig, Cig.
  59. kíle, -eta, n. snet pri turščici, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  60. kı̑łəc, -łca, m. 1) nackter Vogel, Cig.; — 2) = kembelj na tehtnici, Krn- Erj. (Torb.).
  61. kíłən, -łna, adj. Bruch-: kı̑łna preveza, das Bruchband, Jan.; = kilni pas, Cig.
  62. kílica, f. kilav ptiček: iz jajčka izleze gola kilica, DSv.
  63. kiłnják, m. neka trava za kilavo deco, C.
  64. kīlo, m. indecl. das Kilo, pogl. kilogram, Cig. (T.).
  65. kilocẹ̑łnik, m. der Brucharzt, Cig.
  66. kilomētər, -tra, m. daljavna mera, das Kilometer.
  67. kı̑m, m. das Nicken mit dem Kopfe, der Wink, Cig.; mig in kim, C.
  68. kı̑mač, m. nekak nož, kajk.- Valj. (Rad).
  69. kı̑mačək, -čka, m. dem. kimač, Valj. (Rad).
  70. kı̑malica, f. das Genicke, Cig.
  71. kimȃłnik, m. = kimalo 2), Sen. (Fiz.).
  72. kimálọ, n. 1) der Kopfnicker, Cig.; — 2) der Balançier ( mech.), Cig. (T.).
  73. kímati, -mam, -mljem, vb. impf. nicken; k. komu, jemandem zunicken; od zaspanosti k.; z glavo k., mit dem Kopfe wackeln, den Kopf schütteln; — prim. kivati (kakor je tudi v drugih slovanskih jezikih).
  74. kı̑mək, -mka, m. neki nožek, kajk.- Valj. (Rad).
  75. kimena, f. = kumena, der Kümmel (carum), Cig., Jan.
  76. kimina, f. = kimena, kumena: zelje s kimino potresti, Ravn.
  77. kı̑mljaj, m. nickende Kopfbewegung, Bes.
  78. kímniti, kı̑mnem, vb. pf. eine nickende Kopfbewegung machen, Mur., Cig., Jan., Mik.
  79. kı̑mpež, m. = kinkež, ciza, zweirädriger Karren ohne Kasten, Cig., C., SlN., Gor.
  80. kīna, f. die Chinarinde, Cig., Jan., Cig. (T.).
  81. kı̑ncati, -am, vb. impf. nicken, Fr.- C.; glava mu je težko kincala, LjZv.; klanec je, konjiča kincata z glavami, Glas.; wackeln, C.; voz kinca, der Wagen wankt (auf holperigem Wege), Z.; vaga kinca, Z.; — nam. kimcati.
  82. kı̑nč, m. der Schmuck, der Zierat, die Zierde, Cig., Jan., nk.; — der Schatz: kinče si spravljati, ogr.- Valj. (Rad); — prim. madž. kincs, der Schatz, Mik. (Et.).
  83. kı̑nčati, -am, vb. impf. schmücken, zieren, Cig., Jan., nk.
  84. kínčiti, kı̑nčim, vb. impf. = kinčati, Cig., Zora.
  85. kı̑nčnica, f. der Schmuckkasten, Cig.
  86. kinīn, m. neko zdravilo, das Chinin, Cig. (T.).
  87. kíniti, kı̑nem, vb. pf. 1) eine nickende Kopfbewegung machen, Alas.; z glavo k., Dol.; — winken, Hal.- C.; — 2) tudi: impf. trava ne raste več, ampak kine, C.; ajda po mrazu kine, Z.; — k. k čemu, für etwas eingenommen sein, Cig.; — prim. stsl. kyti, nicken.
  88. kı̑nkalica, f. die Meise (parus), Notr. ( Ravn.)- Cig.
  89. kı̑nkalọ, n. der Kopfnicker, Cig., Jan.
  90. kı̑nkati, -am, vb. impf. nicken, Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.); dremaje k. z glavo, Cig., Jan.; (beim Gehen) wanken, schwanken, Mur., Cig., Jan.; — zweifeln, Cig.; — nam. kimkati, prim. kimati.
  91. kı̑nkež, m. 1) der Nicker, Z.; — 2) ein zweirädriger Handkarren, Cig., Jan.; — prim. kimpež.
  92. kinkljáti, -ȃm, vb. impf. wackelnd einhergehen, BlKr.; — pren. etwas unvollständig thun, BlKr.
  93. kínkniti, kı̑nknem, vb. pf. einmal nicken: z glavo k., Jurč.; — überkippen, Cig.; dremaje z voza kinkniti, Z.; — zid je kinknil, die Mauer hat sich gesenkt, Cig.
  94. kíp, m. = podoba, das Bild, die Abbildung, Meg.; Jan., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — das Vorbild, ogr.- C.; — pos. ein plastisches Bild, das Standbild, die Statue, nk., jvzhŠt.
  95. kipár, -rja, m. der Bildhauer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  96. kipárnica, f. die Bildhauerwerkstatt, das Bildhaueratelier, Cig. (T.).
  97. kípati, -pam, -pljem, vb. impf. s trudom in težavo iti: kipala sem gori po bregu z vrečo, Gor.- DSv.; — menda = kimati.
  98. kípčič, m. dem. kipec, Jan. (H.).
  99. kípəc, -pca, m. dem. kip, kajk.- Valj. (Rad).
  100. kı̑pək, -pka, m. svečni kipki, die Kerzenabfälle, Cig.

   46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA