Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (46.801-46.900)

  1. 2. kȃška, f. k. sv. Ivana, die Spierstaude (spiraea aruncus), Razdrto- Erj. (Torb.); — prim. 2. kašica, Štrek. (Let.).
  2. kašljálọ, n. der Huster, Cig.
  3. kȃšljati, -am, vb. impf. husten; den Husten haben: že od božiča kašljam.
  4. kašmīrka, f. die Kaschmirziege, Erj. (Ž.).
  5. kȃšnat, adj. breiig, Mur., Cig.; kašnata klobasa, die Grützwurst, Cig.
  6. kȃšnica, f. 1) das Breiwasser, Dol.; — 2) die Grützwurst, Cig., Jan.; — 3) neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  7. kȃšnik, m. 1) die Grützstampfe, Jan.; — 2) der Breiliebhaber, Z.
  8. kašnják, m. 1) der Breitopf, C.; — 2) der Breiliebhaber, C.
  9. kȃšpret, m. die Käsesuppe, Dict.; (kašprad, Jarn.); — gotovo iz nem.
  10. kàšt, kášta, m. der Dachboden, Stopice- Erj. (Torb.); — prim. bav. kaischt, kaescht, Fach in einem Getreidebehälter, Levst. (Rok.).
  11. kȃšta, f. 1) der Getreidekasten, Mur., vzhŠt.; — 2) der Getreideboden, Cig., Gor.; die Scheuer: žito v svoje kašte spravljati, Dalm.; — 3) die Schildmauer im Wasserbaue, V.-Cig., LjZv.; kašte v obrambo mosta, SlN.; — 4) die Schleuse, Mur.; — 5) tekoča voda s koritom vred, Bolc- Erj. (Torb.).
  12. kaštíga, f., Mur.; pogl. kazen.
  13. kaštígati, -am, vb. impf. = kazniti, Mur., Cig., ogr., vzhŠt.- C.; — prim. stvn. chastigōn, lat. castigare, Mik. (Et.).
  14. katalēktičən, -čna, adj. z nepopolno končno stopo (o verzih), katalektisch, Cig. (T.).
  15. katalíti, -ím, vb. impf. = kotaliti, Cig., C.
  16. katalīza, f. die Katalyse ( chem.), Cig. (T.).
  17. kataljáti, -ȃm, vb. impf. rollen machen, Gor.- Valj. (Rad); k. se, rollen: kroglja se katalja, Mik. (Et.); — prim. kotaljati.
  18. katālpa, f. der Katalpabaum, Cig.
  19. katȃn, m. = vojak, C., ogr.- M.; — prim. madž. katona.
  20. katȃnəc, -nca, m. 1) = katan, C.; — 2) die Färberreseda, der Wau (reseda luteola), Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  21. katȃnək, -nka, m. 1) = katan, C.; — 2) = soldatek (cyclamen), Ščav.- C.
  22. katánja, f. neka vinska trta, Kanal- Erj. (Torb.).
  23. katārən, -rna, adj. Katarrhal-, katarrhalisch, Cig., Jan.
  24. katarı̑nka, f. neka hruška: die Katharinenbirne, Cig.
  25. katarı̑nščica, f. eine Art Zwetschke, C.
  26. katāstər, -tra, m. popis zemljiških razmer, der Cataster; v k. zapisati, catastrieren, Cig., Jan.
  27. katastrālən, -lna, adj. = katastrski, Cig., Jan., Cig. (T.).
  28. katastrōfa, f. prevrat (v tragediji, v življenju), die Katastrophe, Cig. (T.).
  29. katāstrski, adj. Catastral-, Cig. (T.).
  30. kātedra, f. učiteljska stolica, der Katheder, Cig., Jan., Cig. (T.); (tudi rus.).
  31. kategōričən, -čna, adj. določen, kategorisch, Cig. (T.).
  32. kategorı̑ja, f. razred, vrsta, die Kategorie.
  33. katehēt, m. verski učitelj, der Katechet.
  34. katehētičən, -čna, adj. h katehetiki spadajoč, katechetisch, Jan. (H.).
  35. katehētika, f. die Katechetik, Cig., Jan.
  36. katekēt, m., Cig., pogl. katehet.
  37. katekīzəm, -zma, m. nauk ( pos. verski) na vprašanje in odgovor spisan, der Katechismus.
  38. katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.
  39. katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.- C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič ( Kol.).
  40. katę́rikrat, adv. I. interr. welchesmal? — II. rel. wann; k. koli, wann immer; — III. indef. irgend einmal, manchmal.
  41. kāteta, f. die Kathete, Cel. (Geom.).
  42. katētər, -tra, m. neko cevasto ranocelniško orodje, der Katheter.
  43. katōd, m. = katoda, Cig. (T.).
  44. katōda, f. die Kathode ( phys.), Jan. (H.).
  45. katoličánəc, -nca, m. = katoličan, ogr.- M., Mik.
  46. katolīk, m. po nem. Katholik, Cig., Jan.
  47. katōptričən, -čna, adj. katoptrisch, Cig. (T.).
  48. katōptrika, f. nauk o odsevanju, die Katoptrik, Cig. (T.).
  49. katorna, f., Mur., pogl. kotorna.
  50. katrān, m. der Theer, Cig. (T.), nk.; — hs.; prim. tur. katran, Mik. (Et.).
  51. katríga, f. = stol, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. ( dial.) carrega, Sessel.
  52. katūn, m. neka bombaževa tkanina, der Kattun.
  53. katunár, -rja, m. der Kattunweber, Cig., Jan.
  54. katunárnica, f. die Kattunfabrik, Cig., Jan.
  55. katunárski, adj. die Kattunarbeiten betreffend: -ska stiskalnica, die Kattunpresse, Cig.
  56. katūnski, adj. Kattun-: -ska igla, die Kattunnadel, Cig.
  57. kàz, káza, m. der Fehler, das Gebrechen: z. B. eine fehlerhafte Falte im Tuch (Rattenschwanz), Cig.
  58. kazáč, m. 1) kdor kaj kaže, der Zeiger, der Weiser, C.; — 2) der Zeigefinger, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Register, C.
  59. kazáčən, -čna, adj. kazačni prst = kazač, der Zeigefinger, ogr.- C.
  60. kazȃj, m. der Fingerzeig, SlN.
  61. kazáłən, -łna, adj. zeigend, demonstrativ, Cig.; kazȃłni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), C.; kazalni naklon (način), die anzeigende Art ( gramm.), Cig.; kazalni zaimek, das anzeigende Fürwort, das Demonstrativpronomen ( gramm.), Levst. (Sl. Spr.).
  62. kazȃłnica, f., Cig., C., pogl. monštranca.
  63. kazȃłnik, m. 1) der Zeiger ( z. B. an der Uhr), Cig., Jan., DZ.; nihalni k., der Pendelzeiger, DZ.; — 2) das Verzeichnis, Cig.; k. držati o čem, über etwas ein Register führen, DZ.; — 3) der Accusativ ( gramm.), Cig., Jan.
  64. kazálọ, n. 1) die Zeigevorrichtung, der Zeiger, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) das Register, das Inhaltsverzeichnis, das Repertorium, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; abecedno k., Levst. (Nauk).
  65. kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci- Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
  66. kȃzəc, -zca, m. = kazavec, der Zeigefinger, Guts.
  67. kazemāta, f. bombenfestes Gewölbe (in Festungen), die Casematte, Cig.
  68. 1. kȃzən, -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.- C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.- C.; — 3) der Zins, KrGora- DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.- Glas.
  69. 2. kȃzən, -zni, f. der Schein, Dol.- Mik. (Et.); na k. imeti, zur Schau tragen, C.
  70. kȃzən, -zna, m. = 1. kazen f. 2), Guts., Mur., Gor.- Mik., jvzhŠt.
  71. 1. kázən, -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.- Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija- Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
  72. 2. kázən, -zna, adj. verdorben: kazen (kazȃn) kostanj, krompir, Gor.- DSv.; — prim. kaz, kaziti.
  73. kázənski, adj. Straf-, Criminal-, Cig., Jan., DZ., nk.; kazensko pravo, das Strafrecht, das Criminalrecht, Cig., Jan., DZ.; v stvareh kazenske sodbe, in strafgerichtlichen Angelegenheiten, Levst. (Nauk).
  74. kazənskosǫ́dən, -dna, adj. strafgerichtlich, DZ.
  75. kazíłən, -łna, adj. verderbend, verderblich, Cig., nk.; entstellend, nk.
  76. kazíti, -ím, vb. impf. verderben, verhunzen; to ga kazi, das entstellt ihn; to nič ne kazi, das schadet nichts, Cig., C.; veselje komu k., jemands Freude stören; srečo si k., sich sein Glück verderben, Ravn.; zapeljive reči srce kaze, Jap. (Prid.); — kazi se mi delo, es will mir nicht gerathen, Cig.
  77. kaznę̑n, adj. 1) = kazenski, DZ.; — 2) mit Abgaben belastet: tiste stare hiše so bile kaznene, Gor.
  78. kaznę̑nik, m. neka žitna mera: pol mernika ali četrt vagana, Tolm.; — prim. 1. kazen 2).
  79. kazníłən, -łna, adj. 1) strafend, Straf-; kaznı̑łna oblast, die Strafgewalt, Cig., DZ.; — 2) kaznilno dejanje, strafbare Handlung, DZ.
  80. kaznilíšče, n. der Strafort, Cig., DZ.
  81. kaznı̑łnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., nk.
  82. kaznína, f. das Strafgeld, C., DZ.
  83. kaznı̑telj, m. der Strafer, C.
  84. kazníti, -ím, vb. impf. strafen, Cig., Jan.; vse prestopke te vrste kazni sodišče, Levst. (Nauk); govori se tudi: kázniti.
  85. kaznję́nəc, -nca, m. der Sträfling, der Züchtling, Cig., Jan.; — kaznjénec, Levst. (Nauk); sicer tudi: káznjenec.
  86. kaznję́nka, f. weiblicher Sträfling, Cig., Jan.; — prim. kaznjenec.
  87. kāzuar, -rja, m. der Kasuar (casuarius indicus), Erj. (Ž.).
  88. kazuīst, m. der Casuist, Cig. (T.).
  89. kazuīstika, f. znanstvo, ki uči pomirjevati vest v težavnih slučajih, die Casuistik, Cig. (T.).
  90. kažè, -ę́ta, m. cestni k., der Wegweiser (aus Holz, Stein), Cig., M.
  91. kažénje, n. das Verderben, das Verhunzen, das Entstellen.
  92. kážimed, m. der Honigkuckuck (cuculus indicator), Erj. (Ž.).
  93. kážipot, m. der Straßenzeiger, der Wegweiser, Mur., Cig., Jan., nk.; — k. komu biti, jemandem den Weg weisen, Anleitungen geben, nk.; — prim. hs. kažiput.
  94. kdá, adv. = kdaj, kadar, C., Mik., vzhŠt.
  95. kdáj, adv. I. interr. wann? od kdaj (odkdaj)? seit wann? do kdaj? bis zu welcher Zeit? do kdaj si mu denar posodil? — II. indef. kdàj, jemals, irgendwann; nimam kdaj, ich habe (nie eine) keine Zeit (etwas zu thun); če sem ti kdaj kaj dobrega storil, wenn ich dir je eine Wohlthat erwiesen habe; — zuweilen: vaščanje ga kdaj po ves teden niso videli, LjZv.; kdaj in (pa) kdaj, zuweilen; — III. rel. = kadar, jvzhŠt.; — pogl. kedaj.
  96. kdàr, adv. rel. = kadar, Cig., Jan., Mik.
  97. kdẹ́, adv. = kje, C., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — ("gdi", [ rel.], Trub.).
  98. kdẹ̑kdẹ, adv. = tu in tam, Raič (Slov.).
  99. kdẹ̀r, adv. rel. = kjer, Mik., Levst. (Sl. Spr.).
  100. kdọ́, pron. I. interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.

   46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101 47.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA