Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (46.701-46.800)

  1. kapucı̑nəc, -nca, m. der Kapuzineraffe (cebus capucinus), Erj. (Z.).
  2. kapucı̑nka, f. 1) die Kapuzinerin, Cv.; — 2) die Kapuzinerkresse (tropaeolum), Cv.
  3. kapucı̑nski, adj. Kapuziner-, Cig., Jan.
  4. kapúr, -rja, m. das Petroleum, Borovnica- Erj. (Torb.).
  5. kapȗra, f. neka suhota za drva, kajk.- Valj. (Rad); — = mrtvaščnica, kajk.- Valj. (Rad).
  6. kȃpus, m. der Gemüse- oder Gartenkohl (brassica oleracea), Josch, Tuš. (R.); = zelje, Cig., C., Mik., Celovška ok., Notr.; kapȗs, KrGora; — prim. stvn. chapuz, Mik. (Et.).
  7. kȃpusən, -sna, adj. Kohl-, Let.; kapusni vrt, Jsvkr.
  8. kȃpusišče, n. der Kohlacker, der Krautacker, Jan.; (kapušče, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.)).
  9. kȃpusje, n. = kapusišče, Jan. (H.).
  10. kȃpusnica, f. 1) eine Aepfel- und eine Birnengattung, C.; — 2) = zelnica, Jan.
  11. kȃpusnik, m. = zelnik, C.
  12. kapȗsta, f. = kapus, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. stvn. kumpost, iz lat. composita, Mik. (Et.).
  13. kapúžiti, -ȗžim, vb. impf. enthaaren: prašiča k., Dol.
  14. 1. kȃr, m. der Zank, BlKr.- M.
  15. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
  16. karabīnar, -rja, m. der Carabinier, Cig., Jan.
  17. karabīnka, f. der Carabiner, Cig., Jan.
  18. karafīna, f. namizna priprava s stekleničicama za ocet in olje, die Caraffine, Cig.
  19. karafīnka, f. = karafina, Cig., Jan.
  20. karakterīstika, f. označba, die Charakteristik, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  21. káranəc, -nca, m. der Gerügte, Jan. (H.).
  22. káranje, n. die Zurechtweisung, die Ahndung (mit Worten), Cig., ogr.- Valj. (Rad).
  23. karās, m. die Karausche (cyprinus carassius), Cig., Jan., Erj. (Z.).
  24. karāsək, -ska, m. = karas, Jan.
  25. karāsnik, m. črv k., der Karauschwurm, Cig.
  26. karāt, m. štiriindvajsetinka uteži (pri zlatu), das Karat, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  27. karātən, -tna, adj. Karat-: karatna utež, das Karatgewicht, Cig., Jan.
  28. kárati, -am, vb. impf. 1) schartig machen, Z., C.; — 2) mit Worten züchtigen, verweisen, rügen, Mur., Cig., Jan., BlKr., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.; učitelj hude opomina, kara, kaštiga, ogr.- Valj. (Rad); — k. se, = kregati se, Svet. (Rok.); — 3) provocieren (= vznemirjati), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: kȃrati.
  29. karbōl, m. = karbolna kislina, nk.
  30. karbōlən, -lna, adj. Carbol-: -lna kislina, die Carbolsäure ( chem.), DZ., nk.
  31. kardināl, m. naslov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov za papežem, der Cardinal.
  32. kardinālski, adj. Cardinals-, Cig., Jan., nk.
  33. kare, pron. rel. = kar, ogr.- C.
  34. karę̑ta, f. 1) die Kutsche, Cig.; — kleinerer Fuhrmannswagen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) die Carrettschildkröte (chelonia imbricata), Erj. (Ž.); — prim. bav. karrete, it. carretta.
  35. karfijōl, m. der Blumenkohl, der Karfiol, Cig., Jan.
  36. karfijōla, f. = karfijol, C.
  37. karijatīda, f. ženski kip namestu stebra, die Karyatide, Cig. (T.).
  38. karikatūra, f. zasmehljivo pretirana podoba, die Caricatur.
  39. kárjice, f. pl., V.-Cig., pogl. kljuka; (dvomna beseda).
  40. karjǫ̑la, f. die Schiebtruhe, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. karola.
  41. kȃrka, f. 1) die Rüge, C.; — 2) der Zank, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  42. karla, f. neko jabolko, M., C.
  43. kȃrle, f. pl. lange Haare, Z., Št.
  44. kārmeləc, -lca, m. = karmelit, (karmeljci) Zv.
  45. karmelīt, m. der Karmeliter (redovnik), Jan.
  46. karmelitȃn, m. = karmelit, Cig., Jan.
  47. karmelitȃnka, f. = karmelitka, Cig.
  48. karmelītka, f. die Karmeliternonne, Jan.
  49. karmelītski, adj. Karmeliter-, Jan.
  50. karmę̑n, m., Guts., pokvarjeno iz: pergament, C.
  51. karmezīn, m. das Carmoisinroth, Mur., Jan., Ravn.
  52. karmezı̑nast, adj. carmoisinroth, Mur., Cig., Jan.
  53. karmīn, m. neko rdeče barvilo, der Karmin, Cig., Jan., Cig. (T.).
  54. kármina, f. das Todtenmahl, Jan., Z., Mik.; tudi pl. karmine, Dol.- Cig., vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — iz lat. "carmina", (pesni, ki so jih nekdaj nad mrtveci prepevali), Mik. (Et.).
  55. karminják, m. der Gast beim Leichenmale, C.
  56. karminščák, m. = karminjak, C.
  57. kȃrnar, -rja, m. = kostnjak, das Beinhaus, Mur., Trub., SlN., Gor.- Mik.; — prim. bav. karner, srlat. carnarium, der Leichenhof, C.
  58. karnej, m. = kanjer, ogr.- C.
  59. karnę̑ł, -la, m. = tkalec, Notr., Goriš., (ker so bili tod nekdaj največ Karneli tkalci).
  60. karner, -rja, m. = kanjer, Trub.
  61. karnīs, m. das Karnies, Cig.; (karniš, Vrtov. [Vin.]).
  62. karǫ́ga, f. das Fahnenwappen, C.; — prim. karogla.
  63. karǫ́gla, f. = cerkvena zastava, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. stsl. horągy, horągva.
  64. 1. kàrp, kárpa, m. der Karpfen (cyprinus carpio), Mur., Cig., Jan.; — prim. 2. krap.
  65. 2. karp, m. der Schneeschuh, C.
  66. karpa, f. der Schneeschuh, Jan.
  67. kárpast, adj. karpfenartig, Cig.
  68. karpoč, m. die Schleihe (tinca), Frey. (F.).
  69. karstenīt, m. der Karstenit ( min.), Cig. (T.).
  70. kȃrta, f. die Karte; die Spielkarte; karte igrati, Karten spielen; v karte igrati, Mur.; karte metati, Karten aufschlagen, Prim.
  71. kartáča, f., Cig., pogl. karteča.
  72. kartáš, m. der Kartenspieler, C., Valj. (Rad).
  73. kȃrtati, -am, vb. impf. Karten spielen, Jan.; = k. se, Mur.
  74. kartēča, f. z drobnejšimi kroglami napolnjena topovska patrona, die Kartätsche, Jan.
  75. kȃrtən, -tna, adj. Karten-: Jan.
  76. kartōn, m. der Carton, die Pappe, Cig., DZ.
  77. kartōnar, -rja, m. der Pappenmacher, Cig.
  78. kartūš, m. die Patronentasche (cartouche), Kos.
  79. kartuzijānəc, -nca, m. der Karthäuser (redovnik), Jan.
  80. kartuzijānski, adj. Karthäuser-, Cig., Jan.
  81. káržəlj, -žlja, (-žəljna), m. der Kaiserling (agaricus caesareus), Cig., Tuš. (R.), BlKr.
  82. kāsa, f. denarnica, blagajnica, die Casse, C.
  83. kasárna, f. vojaščnica, die Kaserne.
  84. kasati, -am, vb. impf. 1) den Kopf schüttelnd gehen (o konjih), C.; — prim. hs. kasati, traben.
  85. kásija, f. die Kassie (cassia), Cig., Jan., Dalm.
  86. kāsta, f. die Kaste; (kaste so stanovi, katerih pravice in dolžnosti se dedujejo).
  87. kastelān, m. der Burghauptmann, der Castellan, Cig., Jan.; — prim. 1. gradnik.
  88. kastǫ̑r, m. = kastorec, Lašče- Levst. (Rok.).
  89. kastǫ̑rəc, -rca, m. der Biberhut, Cig., Kr.
  90. kastrōla, f. die Casserolle, Cig., BlKr.
  91. kastruži, m. pl., Svet. (Rok.), pogl. kostruži.
  92. káša, f. 1) der Brei, bes. der Hirsebrei, die Grütze; prosena, ječmenova, ajdova, ovsena k., Hirsen-, Gersten-, Heiden-, Hafergrütze oder -brei; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; kašo pihati, sich darein mengen, Jan. (H.); S Turkom noč'mo se vojsk'vati, Vrele kaše ne pihati, Npes.-K.; kašo upihati komu, jemanden daran kriegen, auszahlen, Let., jvzhŠt.; v kaši biti, im Malheur sein, Cig.; — babja kaša = babje pšeno, C.; — 2) svinjska k., der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Fr.- C.
  93. kȃšar, -rja, m. der Grützehändler, Cig.
  94. kášast, adj. breiartig, Cig.
  95. kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
  96. kášəlj, -šlja, m. der Husten; suhi k., der trockene Husten; oslovski k., der Eselshusten.
  97. kašelōt, m. der Pottfisch (cachelot), (physeter macrocephalus), Erj. (Ž.).
  98. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
  99. 2. kašica, f. das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bodrež ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — prim. it. cassa, lat. capsa, Štrek. (Let.).
  100. 1. kȃška, f. dem. kaša, Levst. (Zb. sp.).

   46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001 47.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA