Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (46.601-46.700)

  1. kanefāsast, adj. aus Canevas, Cig.
  2. kanēla, f. der Zimmtbaum, der Kanellbaum (canella), Mur.
  3. kȃngla, f. die Kanne; — prim. bav. kannel, kandel, Levst. (Rok.).
  4. kanílọ, n. prekanjen človek, Notr.
  5. kaníš, m. das Tabakpfeifenrohr, ogr.- C., Dol.; — das Mundstück des Tabakpfeifenrohres: pipa je ležala razbita in v zobeh mu je ostal samo kaniš, zgornji del cevi, Jurč.
  6. kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.- Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.
  7. kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.- Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.
  8. kánja, f. der Mäusebussard (buteo vulgaris), Erj. (Ž.), Frey. (F.), Vrt.; kosmatonoga k., der Schneegeier (buteo lagopus), Levst. (Nauk); — die Weihe, Cig., Jan., Krelj, Celovška ok.; — žejen sem kakor kanja, želeti česa, kakor kanja dežja, M., Rib.
  9. kȃnjəc, -njca, m. 1) der Hühnergeier (falco milvus), Cig.; — 2) = zakrivljen sekavec (nož), Livek ( Goriš.)- Erj. (Torb.); das Astmesser, Tolm.; — 3) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
  10. kȃnjək, -njka, m. = kanja, der Mäusebussard, Frey. (F.).
  11. kanję̑r, m. = torba, vzhŠt.; — prim. bav. kanier, it. carniere, die Jagdtasche.
  12. kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  13. kȃnka, f. der Tripper, Mik.
  14. kánkola, n. pl. 1) eine Art Schubkarren (ohne Truhe), vzhŠt.- C.; — 2) Stelzen, C.
  15. kánkole, f. pl. = kankola, Mur.
  16. kánkora, f. die Thürangel, Cig., C., Ip.; pri lesenih durih oni les, na katerem tečaj stoji in teče, Notr.; — prim. it. ganghero, die Thürangel, C.
  17. kānoba, f. der Keller, Jan., Blc.-C.; — prim. it. cánova, die Vorrathskammer, der Weinkeller, Levst. (Rok.).
  18. kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).
  19. kanōna, f. die Kanone, Cig.; — iz nem.
  20. kanonāda, f. streljanje s kanoni, die Kanonade, Jan.
  21. kanonár, -rja, m. der Kanonengießer, Cig.
  22. kànt, kánta, m. der Bankerott, Mur., Cig., Jan.; na k. priti, bankerott werden, fallieren; ( pogl. klič); k. napovedati, den Concurs eröffnen, Jan.; — prim. nem. der Gant = die Auction; iz srlat. inquantus, it. incanto od lat.: quanti? za koliko? C.
  23. kānta, f. die Kanne, C.; Notri v kanto se zgledava, Npes.- Kres; — prim. lat. cannata, srvn. kante = Kanne, Mik. (Et.).
  24. kāntarič, m. kleiner Kasten, Z.; — iz it. cantaro?
  25. kantarīdka, f. der Pflasterkäfer, die Cantharide, Jan.
  26. kantāta, f. neka vrsta liričnih pesni, die Cantate, Cig. (T.).
  27. kántən, -tna, adj. den Concurs betreffend, Cig.
  28. kanterič, m. = kantarič, Bes.
  29. kantǫ̑n, m. der Canton, der Bezirk, Cig., Jan., C., Kr.
  30. kantǫ̑nski, adj. Bezirks-, Canton-, Cig., Cig. (T.).
  31. kantȗš, m. otročja obleka iz pisane tkanine, vzhŠt., Pjk. (Črt.).
  32. kanučka, f. die Flösserhacke, C.
  33. kanzǫ̑bəc, -bca, m. der Hauzahn (des Schweines), ogr.- C.; — prim. 5. kan.
  34. kanžar, -rja, m. der Eber, ogr.- C.
  35. 1. kȃp, m. 1) der Tropfenfall, die Traufe, Cig.; drevo kap pobija, da ne more rasti, Mik., jvzhŠt.; die Dachtraufe; z dežja pod kap, aus dem Regen in die Traufe; pod kapom, unter der Traufe, Z.; kap bije, es tropft vom Dache, Z.; — 2) der über die Wand hervorragende Dachrand, Cig.; porine žarečo gobo v slamnati kap, Zora; dan pred kresom cvetlice in belo steljo zabadajo strehi v kap, Navr. (Let.); kakor izpod kapa je lilo z neba, Jurč.; — der Waldsaum, Notr.; — 3) der Tropfen, Blc.-C., Mik.; dva kapa vina, Z.; ni kapa več pijače, jvzhŠt.
  36. 2. kȃp, m. = kapelj, C., Mik.
  37. kȃp, -ı̑, f. der Schlagfluss, V.-Cig., nk.; kap ga je udarila, zadela, nk.; — tudi: hs.; prim. kaniti, kanem 1).
  38. kápa, f. 1) die Kappe, die Mütze; škofova kapa, die Infel; kosmata kapa, rauhe Mütze; kosmata kapa! = Sapperment! izpod kape gledati, einen unaufrichtigen Blick haben, Z.; ima ga pod kapo, er hat einen Rausch, Z., Kr., jvzhŠt.; — 2) der Glockenmantel, Cig.; — 3) der Radachsenbeschlag, der Achsenschuh, Z.; — 4) das Besetzleder an den Stiefeln, die Kappe, Kr.; — 5) der Nagelkopf, C.; — 6) farska kapa, neko jabolko, Maribor- Erj. (Torb.).
  39. kapanína, f. das Tropfwasser, Cig.
  40. kȃpanka, f. die Tröpfelsuppe, Cig.
  41. kȃpar, -rja, m. 1) der Kappenmacher, der Mützenkrämer, Cig., Jan.; — 2) die Schildlaus, Jan. (H.); — 3) ein Nagel mit großem Kopf, Z.
  42. 1. kapāra, f. das Angeld, Cig., Notr.- Z.; — prim. it. caparra, Angeld.
  43. 2. kāpara, f., Vod. (Izb. sp.), pogl. kapera.
  44. kȃparica, f. die Kappenmacherin, die Mützenkrämerin, Cig.
  45. kápast, adj. kappenförmig, Cig., Jan.; kapasta streha, das Helmdach ( z. B. an einem Thurme), Cig.; — schalig ( min.): kapasti vapnenec, Schalenkalk, h. t.- Cig. (T.); — k. vol, ein Ochs mit vorwärts gebogenen Hörnern, Cig.; "k. vol, kapasta krava, tak vol ali krava, ki ima roge iz početka nekaj nizdolu obrnjene, a potlej zopet kvišku zasuknjene", Lašče- Erj. (Torb.).
  46. kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici- Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
  47. kȃpča, f. = kopča, die Haftel, C.
  48. kápčina, f. = kapčevina, C., Zavrče- Erj. (Torb.).
  49. kapčiti, * -im, vb. impf. zusammenbinden: k. eno vrv z drugo, Trst. (Let.); — prim. kopčati.
  50. 1. kȃpəc, -pca, m. 1) der Tropfen, C.; en k. vode, Kast.; voščen k. der Wachstropfen, Z.; kapci (od voščenic), das abgetröpfelte Wachs bei Wachskerzen, C.; — 2) der Tropfstein, Pivka- Cig.; prostorna otlina z lepim kapcem, LjZv.
  51. 2. kȃpəc, ** -pca, m. 1) ein Ochs mit nach vorne gewundenen Hörnern, Cig.; prim. kapast; — 2) der Fensterladen, Cig.
  52. kapẹ̑la, f. die Kapelle; dvorna kapela, die Hofkapelle, Cig.
  53. kapẹ̑lica, f. dem. kapela: die Kapelle; kjer Bog svojo cerkev zida, ondukaj hudič svojo kapelico pritiska, Dict.
  54. kȃpəlj, -plja, (-pəljna), m. die Flussgroppe (cottus gobio), Erj. (Ž.), Frey. (F.); zijal je kakor kapelj, Slovan; — prim. 2. kap m.
  55. kapẹ̑lnik, m. der Kapellmeister, Jan., Cig. (T.), C., nk.
  56. kápən, -pna, adj. = kapljiv, Cig., Jan.
  57. kapēnjek, m. nekak plašč, BlKr.; — suknja s kratkimi rokavi, vzhŠt.; — prim. kepenjek.
  58. kāpera, f. die Kaper, der Kapernstrauch (capparis spinosa), Cig.
  59. káperən, -rna, adj. Kapern-: kaperna omaka, die Kapernsauçe, Cig.
  60. kapibara, f. = vodni prasec, das Wasserschwein (hydrochoerus), Erj. (Z.).
  61. kápica, f. dem. kapa; 1) das Käppchen, das Mützchen; — die Calotte, die Kugelmütze, C., Cig. (T.); — 2) die Haube des Rindsmagens, Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) die Kapsel, das Zündhütchen, Cig., Jan.; kapica namestu kamna na puši, Vrtov. (Km. k.); užigalna k., DZ.; strelna k., Levst. (Nauk); pokalna k., die Knallkapsel, DZ.; — 4) der Achsenschuh, Cig.; — 5) = kačka, die Kappe, die Ficke vorne am Hufeisen, V.-Cig.; — 6) das Praeputium, V.-Cig.; — 7) der schwarze Keim an den Bohnen, der Bohnenschuss, Cig.; — 8) der Hühnersteiß, C.; — 9) škofova k., das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — farske kapice, europäischer Spindelbaum oder Pfaffenhütlein (evonymus europaeus), Josch, Tuš. (R.); — 10) krop kapice (Blasen) poganja, kadar zavreti hoče, Vod. (Izb. sp.).
  62. 1. kapìč, -íča, m. 1) streha nad vrati, Valj. (Rad); — prim. 1. kap m. 1); — 2) kar na koncu nosa prisahne, ein Schmutzfleck an der Nasenspitze, Valj. (Rad).
  63. 2. kȃpič, m. 1) = kapelj, Frey. (F.); — 2) der Kobold, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 3) morski k., der Meergrundel (gobius), Erj. (Z.), C.
  64. kȃpičar, -arja, m. = kapar, Cig.
  65. kápičast, adj. = kapast, Cig.
  66. kápičati, -am, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
  67. kapilārən, -rna, adj. Capillar-, Cig., Jan.
  68. kapilārnost, f. die Anziehung in Haarröhrchen, die Capilarität, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  69. kapı̑n, m. = 2. kapec, kapast vol, Lašče- Levst. (M.), Notr.
  70. kapitāl, m. glavnica, das Capital.
  71. kapitālčək, -čka, m. dem. kapital; ein kleines Capital, Zora.
  72. kapitalīst, m. der Besitzer von Capitalien, der Capitalist.
  73. kapitālke, f. pl. die Capitalschrift, h. t.- Cig. (T.).
  74. kapitȃn, m. der Capitän (eines Schiffes); — der Hauptmann, Mur., Cig., Jan.
  75. kapitaníca, f. kapitanova žena, kajk.- Valj. (Rad).
  76. kapiti, -im, vb. impf. kappen, Jan. (H.).
  77. kapitulácija, f. pogodba ( pos. o udaji), die Kapitulation, Cig., Jan.
  78. kaplȃn, m. duhovski pomočnik, der Kaplan; vojaški k., der Militär-, Feldkaplan.
  79. kaplániti, -ȃnim, vb. impf. als Kaplan dienen.
  80. káplja, f. 1) der Tropfen; človek je kakor kaplja na veji; — 2) der Schlagfluss, Cig., Jan., Notr.; kaplja ga je zadela, Vrt.; k. ga je ud(a)rila, vzhŠt.- C.; kaplja mu je na srce pala, Z.; prim. kap f.
  81. kápljast, adj. tropfenförmig, Cig. (T.).
  82. kapljáti, -ȃm, vb. impf. 1) intr. tröpfeln; dež kaplja, es fallen Regentropfen; tudi kápljati, Valj. (Rad); Na pragu deklica lepa stoji In solza za solzo ji kaplja 'z oči, Preš.; — 2) trans. träufeln, Cig.
  83. kȃpljati, -am, vb. impf. = kopiti, C.
  84. kȃpljəc, -pljəca, (-pəljca), m. der Tropfenschmutz, (beim Essen), C., Z.
  85. kápljica, f. dem. kaplja; 1) das Tröpfchen, der Tropfen; kapljice ga nisem pokusil; dobra k., ein guter Tropfen (Wein); kapljica ga je pobila, er hat einen Rausch, Cig.; — 2) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Bolc- Erj. (Torb.).
  86. kápljičast, adj. tropfenförmig, Cig.
  87. kápljičica, f. dem. kapljica; das Tröpfchen, Valj. (Rad).
  88. kapljína, f. eine tropfbare Flüssigkeit, Jan.
  89. kapnat, adj. = kapljiv, Bes.
  90. kapníca, f. 1) das Traufwasser; (kȃpnica, Štrek.); — 2) der Wasserfang, die Regencisterne, Cig., C., Jap.- M.; — 3) das unterste Ende des Daches, die Oese, Cig.; — skalica kraj strehe, s katere lije kap, Gor.; die unterste Latte am Dache M.; — 4) slabo drevo, katero bije kap, Gor.; — 5) der Tropfhahn, V.-Cig.; — 6) die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  91. kapníčast, adj. tropfsteinartig, Erj. (Min.).
  92. kapník, m. 1) der Tropfstein, Cig., Jan.; — 2) die Dachrinne, C.; — die Stelle unter der Dachtraufe, Valj. (Rad).
  93. kapnína, f. die Tropfsteinbildung, Jan. (H.).
  94. kápniti, kȃpnem, vb. pf. = kaniti, Mur., Rož.- Kres.
  95. kapnják, m. die Dachrinne, C.
  96. kápnost, f. = kapljivost, Cig.
  97. kapotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. tröpfeln, C.
  98. kapūc, m. = kapuca, Cig., Burg.
  99. kapūca, f. die Kapuze, Z., Tržaška ok.- Zora.
  100. kapucı̑n, m. der Kapuziner, Cig., Jan.

   46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA