Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (46.501-46.600)

  1. kámenčkati, -am, vb. impf. mit Steinchen spielen, Kr.; tudi: k. se, LjZv.
  2. kámenəc, -nca, m. das Steinchen, Cig., C., Dalm., Valj. (Rad); — der Blasenstein, Valj. (Rad); žolčni kamenci, Gallensteine, Erj. (Z.); — der Alaun, C.
  3. kamenę̑n, adj. steinern, Stein-; ( nav. kamnę̑n).
  4. kamenẹ̑nje, n. der Versteinerungsprocess, Cig. (T.).
  5. kamenẹ́ti, -ím, vb. impf. versteinern, Mur., Cig., Met., Danj.- Valj. (Rad).
  6. kámenica, f. 1) der Ort, wo Steine gebrochen werden, der Steinbruch, C.; — 2) die Steinmetzwerkstätte, C.; — 3) ein steinernes Gefäß ( z. B. das Weihwasserbecken), C.; — 4) steinerne Rechentafel, ogr.- C.; — 5) steinernes Haus, Jan.; — 6) kamenice, ein Wagengestell, auf welches Steine aufgeladen werden, Štrek.; — 7) das Muschelthier, Jan.; — die Auster, Cig., C. ( hs.); — der Rochen (raja), Prim.- Erj. (Torb.); — trnjeva k., der gemeine Stachelrochen (raja clavata), Erj. (Ž.); — 8) der Stein (eine Krankheit), Mur.; — 9) die Felsenbrombeere (rubus saxatilis), C., Medv. (Rok.).
  7. kámenič, m. das Steinchen, Valj. (Rad).
  8. kámeničar, -arja, m. = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Frey. (F.).
  9. kámeničje, n. coll. Steinchen; — steiniger Boden, Cig., C., Vrt.
  10. kámeničnik, m. der Steinkrebs, C.
  11. kameníka, f. das Johanniskraut (hypericum perforatum), C.; — die Teesdalie (teesdalia), C., Medv. (Rok.); — der Teufelsabbiss (succisa), C.
  12. kamenína, f. das Steingut, das Steinzeug, Jan., Cig. (T.), C.
  13. kamenı̑t, adj. steinig; kamenit pot, svet; — Stein-, steinern; — kamenito srce imeti, gefühllos sein, Cig.
  14. kamenítən, -tna, adj. steinig, Dict., Jan., M.; — steinern, Cig., Jan.; kamenitna krava, LjZv.
  15. kameníti, -ím, vb. impf. versteinern, zu Stein machen, V.-Cig.
  16. kamenı̑tnik, m. ein steiniger Hügel oder Berg, Cig., C., ZgD.
  17. kamenják, m. = koščak, die Steinnuss, C.
  18. kamenjȃnje, n. die Steinigung, Cig.
  19. kámenjast, adj. = kamenit, Guts., Mur.
  20. kamenjáti, -ȃm, vb. impf. steinigen, Mur., Cig.
  21. kȃmenje, n. coll. 1) Steine, das Gestein; k. lučati; k. lomiti; k. je padalo, es regnete Steine, Cig.; plovoče k., der Traß, DZ.; — 2) eine Bergstaudenfrucht, Rez.- C.; — tudi: kamenjè, Valj. (Rad), in kamę̑nje, na vzhodu.
  22. kȃmenjiče, n. dem. kamenje; gladko, belo k., (kamenjče) Zv.; kamenjiče, kajk.- Valj. (Rad).
  23. kamę̑nka, f. = kamenolomnica, C.
  24. kamenobrȗsəc, -sca, m. der Steinschleifer, Jan.
  25. kamenodẹ̑łəc, -łca, m. der Steinarbeiter, Jan. (H.).
  26. kamenojẹ̑dəc, -dca, m. der Lithophag, Cig.
  27. kamenokrèč, -krę́ča, m. immergrüner Steinbruch (saxifraga aizoon), Tuš. (R.).
  28. kamenolòm, -lǫ́ma, m. = kamenolomnica, Jan., Notr.
  29. kamenolǫ̑məc, -mca, m. der Steinbrecher, Guts.- Cig.
  30. kamenolǫ̑mnica, f. der Steinbruch, Levst. (Cest.).
  31. kamenolǫ̑mnja, f. = kamenolomnica, Cig. (T.); — rus.
  32. kamenomę̑tnica, f. die Steinwurfmaschine, Jan. (H.).
  33. kamenopìs, -písa, m. die Lithographie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  34. kamenopı̑səc, -sca, m. der Lithograph, Cig., Jan., nk.
  35. kamenopísən, -sna, adj. lithographisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  36. kamenopı̑snica, f. die lithographische Anstalt, Cig.
  37. kamenorẹ̑zba, f. die Steinschneidekunst, Cig. (T.).
  38. kamenorẹ̑zəc, -zca, m. der Steinschneider, C.
  39. kamenorı̑sar, -rja, m. der Graveur, C.
  40. kamenosẹ̀k, -sẹ́ka, m. = kamenar, der Steinmetz, Mur., Cig., nk.
  41. kamenotȇrəc, -rca, m. der Steinbrecher, C.
  42. kamenotę̑səc, -sca, m. der Steinmetz, Cig., Jan., C., Zora; — rus.
  43. kamenotìs, -tísa, m. = kamenotisk, Jan.
  44. kamenotísən, -sna, adj., Cig., pogl. kamenotiskoven.
  45. kamenotìsk, -tíska, m. der Steindruck, die Lithographie, Cig. (T.), C., nk.
  46. kamenotiskár, -rja, m. der Steindrucker, der Lithograph, Cig., Jan., nk.
  47. kamenotiskárna, f. = kamenotiskarnica, nk.
  48. kamenotiskárnica, f. die Steindruckerei, lithographische Anstalt, Cig., Jan., C., nk.
  49. kamenožę̑rəc, -rca, m. der Lithophag, Jan.
  50. kámenščica, f. die Steinkirsche, vzhŠt.- C.; — neka breskev, kajk.- Valj. (Rad).
  51. kámenščnica, f. = kamenščica (Steinkirsche), C.
  52. kàmər, adv. rel., C., Škrab. (Cv.); — pogl. kamor.
  53. kāmera, f. die Kammer: dvorna kamera, die Hofkammer, Cig.
  54. kamerālən, -lna, adj. Cameral-, Cig., Jan.
  55. kamerar, -rja, m., Jan., pogl. kamernik.
  56. kāmerən, -rna, adj. Kammer-, Cig., Jan.; kamerni urad, das Kammeramt, Cig., Jan.
  57. kāmernik, m. der Kämmerer, Cig., C.; (po češ.).
  58. kāmerski, adj. = kameren, Cig.
  59. kamež, m., Vrt., pogl. kaniš.
  60. kȃmik, m. dem. kamen: dragi k., Meg.
  61. kamílica, f. die Kamille; kamilice komu skuhati, jemandem einen Kamillenthee kochen; prava k., echte Kamille (matricaria chamomilla), Tuš. (R.); — prim. 2. gomilica.
  62. kamíličən, -čna, adj. Kamillen-; kamilično cvetje.
  63. kamíličnik, m. der Kamillenthee, Jan.
  64. kamižǫ̑la, f. das Wams, kurzes Männerröckel, Cig., Jan., Dol., Notr.; — prim. nem. das Kamisol, fr. la camisole, it. camiciuola.
  65. kamlōt, m. der Kamelot (eine Art Stoff), Cig.
  66. kámo, adv. = kam, nk.; — hs.
  67. kamōča, f. die Gemse, Rez.- C.; — prim. it. camoscio.
  68. kamoj, adv. = kam, Meg., Boh., BlKr.- DSv.
  69. kámor, adv. rel. wohin; kamor koli, wohin immer; kamor si bodi, wohin immer es sei; — kamor — tamo, = kakor — tako, sowohl — als auch, C., Raič (Slov.).
  70. kāmora, f. = kamera, die Kammer, ogr.- C., nk.; — dvorna kamora, die Hofkammer, Levst. (Pril.), DZ.
  71. kāmornik, m. der Kämmerer, C.; mestni k. ali denarničar, Let.
  72. kàmp, kámpa, m. 1) der Theil; razdeliti kaj na tri kampe, Valj. (Rad); — die Abtheilung, Jan., Fr.- C., Vest.; na dva kampa, abgesondert, C.; na dva kampa podelovati kaj, Notr.; po kampu, scharenweise, C.; na vse kampe delati = na vso moč d., SlGor.; — 2) das Feldlager, Jan., C., Dalm.; — das Kampfheer, Dalm.; — prim. nem. der Camp = das Feldstück, lat. campus, Mik. (Et.); it. campo, das Lager.
  73. kȃmpa, f. = kamba, die Schlinge, die Masche, C., Z.; mreža na široke kampe, Z.
  74. kampanẹ̑lica, f. das gewöhnliche Sperberkraut (sanguisorba officinalis), C., Medv. (Rok.); — prim. it. campanella, das Glöckchen, C.
  75. kȃmpica, f. = kambica (Masche), Guts.
  76. kampíšče, n. das Feldlager, Dict., C.; tedaj so ti trije junaki v filistrsko kampišče predrli, Dalm.
  77. kȃmpoš, m. der Engerling, C., Valj. (Rad); tudi: kampošt, C.
  78. kȃmpuš, m. = kampoš, Trst. (Let.).
  79. kámščič, m. der Felsenbrombeerstrauch (rubus saxatilis), pod Kaninom- Erj. (Torb.); — prim. kamenica 9).
  80. kamȗra, f. ein Kuhname: eine Kuh mit krummen Hörnern, Trst. (Let., Zora); — eine hörnerlose Kuh, C.
  81. 1. kȃn, m. 1) die Absicht, das Vorhaben, C.; to je naš kan in namen, ogr.; meni je kan, ich will, C.; blag kan, SlN.; — 2) der Trug, Cig., M., Valj. (Rad).
  82. 3. kȃn, m. der Kahm ("Kahn"), der Weinrahm, Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.; — iz nem.
  83. 5. kan, m. = neresec, mrjasec, ogr.- C.; — iz madž.
  84. kanácija, f. neka psovka: ti kanacija ti! Z.
  85. kanȃrəc, -rca, m. der Kanarienvogel (fringilla canaria), Jan., Erj. (Ž.).
  86. kanȃrka, f. das Weibchen des Kanarienvogels, Valj. (Rad).
  87. kȃnast, adj. kahmig: kanasto vino, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — prim. 3. kan.
  88. kancelár, -rja, m. der Kanzler, Jan., nk.; cesarstveni k., der Reichskanzler, DZ.
  89. kancelı̑ja, f. pisarna, die Kanzlei, Cig., Jan.; ( nav. kanclija).
  90. kancelı̑jski, adj. Kanzlei-, Cig., Jan.
  91. kancelír, -rja, m. der Kanzler, Cig., Jan.; der Vorsteher einer Kanzlei: Prišel je v grad, mlad, lep kancelir, Preš.
  92. kancelīst, m. neka vrsta uradnikov, der Kanzlist, Cig., Jan., nk.
  93. kancláti se, -ȃm se, vb. impf. zanken, Dol.
  94. kancōna, f. neka vrsta liričnih pesni, die Canzone.
  95. kȃnčək, -čka, m. dem. kanec; das Tröpfchen, Cig., Jan., C., ogr.- M.; do zadnjega kančka se posušiti, Vrtov. (Km. k.).
  96. kāndis, m. der Kandiszucker, Jan.
  97. kandrcı̑ja, f. = zmešnjava, Podgorje (Gor.)- Svet. (Rok.); pogl. kodrcija.
  98. 1. kȃnəc, -nca, m. der Tropfen, Cig., Jan., M., Notr.; k. vina, Senožeče- Erj. (Torb.); — kanec zavisti kali in greni jim strmenje, Zv.
  99. 2. kanəc, -nca, m. dem. 5. kan, = neresec, mrjasec, ogr.- C.
  100. kanefās, m. eine Art Stoff, Canevas, Cig.

   46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA