Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (46.201-46.300)

  1. justati, -am, vb. impf. = lasati, bei den Haaren nehmen, Glas.; (jolstati, C.?).
  2. justīca, f. pravosodje, die Justiz, nk.
  3. justīčən, -čna, adj. pravosoden, Justiz-, nk.
  4. júšən, -šna, adj. Suppen-, mit Suppe, mit einer Brühe gemacht, C.
  5. júšica, f. dem. juha: redka jušica, Cv.
  6. jūta, f. neka azijska tkanina, die Jute, DZ.
  7. jutránji, adj. = jutrnji, Cig., Jan., Mik.; na jutranje vzeti = na jutrnje vzeti, Z.
  8. jutránjica, f. = jutrnjica, Cig.
  9. jútrašnji, adj. morgig, (utrašnji) ogr.- Mik.
  10. jutre, adv., pogl. jutri.
  11. jutrę́nji, adj. = jutranji, jutrnji, Mur., Cig., vzhŠt.
  12. jutrenjíti se, -ím se, vb. impf. = daniti se, tagen, C.
  13. jutrę́njka, f. die Morgenzeit, der Vormittag, C.
  14. jȗtri, adv. morgen; jutri zjutraj, morgen früh; do jutri, bis morgen; jutri ("jutre") mine, übermorgen, Rož.- Kres; (jutro mine, Jan.).
  15. jútrina, f., Mur., Cig., Jan., Dalm.; pogl. jutrnja.
  16. jútriti se, jȗtri se, vb. impf. tagen: jutri se, es tagt, Cig.; hiti se jutriti, der Morgen geht schnell vorwärts, C.
  17. jȗtrka, f. das Frühstück, C.
  18. jȗtrman, m. neko bajeslovno bitje: hajdimo kosit, dokler še jutrman roso tori, Trst. ( Glas. 1859. II. 17.).
  19. jȗtrna, f., Jan.; pogl. jutrnja.
  20. jutrnína, f. = jutrnjina, Mik.
  21. jȗtrnja, f. 1) die Morgengabe, Hip. (Orb.); (-trina), Mur., Cig., Jan.; (-trna), Jan.; jutrnjo obljubiti, dati, Dict.; — 2) der Ehevertrag: jutrnjo delati, (-trno), vzhŠt.- C., Pjk. (Črt.); — 3) jutrnja, die Frühandacht, kajk.- Valj. (Rad); jutrnjo zvoniti, Tag läuten, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
  22. jutrnják, m. der Morgenwind, Mur.
  23. jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.- Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn- Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.
  24. jȗtrnjica, f. 1) der Morgenstern; — 2) das Morgengeläute, das Morgengrußläuten; jutrnjico zvoni; — 3) der musikalische Morgengruß bei Hochzeiten, C., BlKr.; godci gredo po jutrnjicah, Pjk. (Črt.); — der Morgengesang: jutrnjico peti, Cv.; — 4) die Frühandacht: v jutrnjici, "in der Metten", Trub.; nav. pl. jutrnjice, die Frühmette, Cig., Jan., C., Štrek.; slišal sem k jutrnjicam zvoniti, Jsvkr.; — nav. pisano: jutrnica.
  25. jȗtrnjik, m. 1) der Morgenwind, Mur., Jes., Gor.; — der Ostwind, (-trnik) Cig., Jan.; (-trenik), Cig. (T.); — 2) = vzhodišče, der Morgenpunkt, Cig.
  26. jutrnjína, f. die Morgengabe = jutrnja, Mur., Cig.
  27. jȗtrnjski, adj. jutrnje se tičoč: jutrnjsko pismo, der Ehevertrag, Cig., C.
  28. jútrọ, n. 1) der Morgen; dobro jutro! guten Morgen! proti jutru, gegen Morgen, = pod jutro, Zv.; za jutra, am frühen Morgen, Vrsno- Erj. (Torb.), Met.- Mik.; v jutro, morgens, am Morgen; sveto jutro zvoni = jutrnjo zvoni, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — 2) der Osten, Cig.; od jutra smo prišli, Cig.; — 3) (po nem.) ein Joch (Morgen) Landes, Cig. (T.).
  29. jútros, adv. diesen Morgen, heute früh, Habd.- Mik., Cig., C., BlKr.- DSv.
  30. jútroska, adv. = jutros, C.
  31. jútrošnji, adj. von diesem Morgen, von heute früh, Mur.
  32. jútršnji, adj. = jutrišnji, Danj.- Mik.
  33. jútršnjice, f. pl. = jutrnjica 3), vzhŠt.
  34. júža, f. das Thauwetter (?): moker kakor juža, Kras- Erj. (Torb.).
  35. júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.
  36. júžina, f. 1) das Mittagsmahl, Kr.- Mur., Cig., Jan.; — das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.- Mur.; = mala južina, Cig., Jan., C., jvzhŠt., Kr.; suha j., trockene Mahlzeit (brez pitja), Cig.; — 2) suha j., der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Št.- C., Erj. (Ž.).
  37. júžinati, -am, vb. impf. die Nachmittags- oder Mittagsmahlzeit einnehmen; prim. južina.
  38. južíšče, n. der Süd- oder Mittagspunkt, h. t.- Cig. (T.).
  39. júžiti se, jȗžim se, vb. impf. juži se, es ist Thauwetter, Cig. (T.); = vreme se juži, C., Z.
  40. jȗžje, n. = južno vreme, Poh.
  41. jȗžnica, f. warmer Nebel (vom Südwind), UčT.
  42. južnodežę́łən, -łna, adj. südländisch, Navr. (Let.).
  43. južnotečájən, -jna, adj. Südpolar-: -jne dežele, Cig. (T.).
  44. južnozapádən, -dna, adj., Jan., pogl. jugozapaden.
  45. k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.- Mik.; k sebi kreniti, ( z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, ( opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.
  46. kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.- Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.- C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.- C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.- C., BlKr.
  47. kābala, f. die Kabbala (jüdische Geheimlehre), Cig. (T.).
  48. kaban, m. der Stock ( min.), Cig. (T.); — rus.
  49. kábəł, -bla, m. 1) das Schaff, Cig., Št., BlKr.; kabli za slanino, Dict.; ni našla vode v kablu, LjZv.; namesto majolik stali so kabli na mizi, LjZv.; dežuje kakor iz kabla, LjZv.; — 2) der Metzen: po kablu, metzenweise, V.-Cig.; pet kablov moke, Dalm.; — prim. kebel.
  50. kábər, -bra, m. die Haarseite der Haut, V.-Cig.; črevlji na kaber, jvzhŠt.; — die haarige Seite eines Tuches, C.; — prim. kavrna.
  51. kabinētən, -tna, adj. Cabinet-; kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe, ein Cabinetsschreiben, Cig., Jan.
  52. káblica, f. die Melkgelte, die Schöpfgelte, Cig., Jan., BlKr.; — pogl. keblica.
  53. káblič, m. das Kübelchen, Cig.; nam. kəblìč.
  54. kabljáti se, -ȃm se, vb. impf. sich balgen: pastirji kabljali so se in rogljali okolo peči, Jurč.; — prim. kafljati se.
  55. kabráti, -ȃm, vb. impf. schwerfällig und schnell gehen, Z.; k. po snegu, Fr.- C.
  56. kábrn, adj. haarig, wollig (vom Tuch), C.
  57. kábrna, f. = kavrna, C.
  58. kábrnat, adj. kavrnat, C.
  59. kábrnək, -nka, m. = abranek, das junge Träubchen an der Rebe, das Träubchen von Erlen, Haselstauden u. dgl., SlGor.
  60. kábronək, -nka, m. das Fleischläppchen am Halse der Hühner, ogr.- C.; — prim. kabrnek.
  61. kacálọ, n. der Schmierer, Cig.
  62. kacáti, -ȃm, vb. impf. schmieren, patzen, Cig., Gor., Dol.; kaca se, es ist ein zäher Koth, der Koth klebt an den Füßen, M.
  63. kàč, káča, m. = kača, ogr.- C., Štrek.; Jej, jej komorač, Da te ne pikne pisan kač, Npr.- Erj. (Torb.).
  64. káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.
  65. kȃčar, -rja, m. der Secretär, der Schlangenadler (serpentarius secretarius), Erj. (Ž.).
  66. káče, -eta, n. junge Schlange, Štrek.
  67. kȃčəc, -čca, m. 1) das Schlangenmännchen, kajk.- Valj. (Rad); = kačji kralj, der Schlangenkönig (v pravljicah), Kres VI. 267.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia), Jan., C.
  68. kȃčək, -čka, m. = kačnik 2), das Schlangenkraut, Medv. (Rok.); neko zelišče, s katerim se mlade purice pitajo, BlKr.
  69. kačẹ̑la, f. das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Jan., Hip.- C.; — die Schmerle (cobitis barbatula), Erj. (Z.); — der Steinbeißer (cobitis taenia), Frey. (F.); — = ogor, Cig.
  70. kačẹ̑lica, f. neka riba v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.).
  71. káčica, f. dem. kača; 1) kleine Schlange; — 2) povodna k., das Wasserschlängchen (nais proboscidea), Erj. (Z.); — železna k., die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.); — 3) der Visierring ( b. den Nadlern), V.-Cig.
  72. kačı̑nka, f. = ogor, Cig.
  73. káčiti, kȃčim, vb. impf. 1) reizen, ärgern, aufregen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; kači me, es ärgert mich, Mur.; — k. se, sich ärgern, zürnen, Mur., Cig.; kaj se bodeš kačil! DSv.; — 2) schärfen, Z.
  74. kȃčja, f. die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.
  75. kȃčjak, m. 1) = kačji pastir, C.; — 2) eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — die Wolfsmilch (euphorbia sp.), Št.- Erj. (Torb.); prim. kačec; — die Haferwurz (scorzonera), C.; — 3) der Serpentin, C.; — 4) der Schlangenbisam, Guts.
  76. kačjepíčən, -čna, adj. giftig ( fig.): k. jezik, kačjepična divjakinja, LjZv.
  77. kȃčjica, f. neki grm, Kr.- Valj. (Rad); = kačja, C.
  78. kȃčka, f. 1) der schiefe Abfall der schmalen Dachseite, der Walm, Rib.- Cig., Notr., Dol.; — 2) psovka grbastemu človeku, Dol.; — 3) k. na podkovi, die Kappe, die Feder: kačka podkovo ustavlja, da ne more nazaj siliti, Levst. (Podk.).
  79. kȃčnica, f. 1) = ogor, der Aal, C.; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia officinalis), C.
  80. kȃčnik, m. 1) = kačjak, das Schlangenloch, Mur.; — 2) das Schlangenkraut (arum dracunculus), Cig., Jan., C.; — pegasti k., gefleckter Aron (arum maculatum), Jan., Tuš. (R.); — wilder Gamander (veronica chamaedrys), Josch; — 3) der Serpentin, Cig.; — 4) der Schlangenbisam, Mur.
  81. kačnják, m. 1) das Schlangenloch, Mur., Cig., C.; — 2) das Schlangengift, C.; der Schlangenbisam, Mur.
  82. kačomȃjka, f. ženska jopa, Zora.
  83. kačǫ̑n, m. das Schlangenmännchen: Ti, črv, imaš svoj strup na se vzeti, bodi kača ali kačon, Npr. ( Podkrnci)- Erj. (Torb.).
  84. kačȗnka, f. das Schlangenkraut (calla), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  85. kačúr, -rja, m. 1) das Schlangenmännchen, Mur., Cig., Mik.; — 2) eine Art Aal (muraena latirostris), Frey. (F.).
  86. kȃd, m. der Rauch, Cig., Bes., Erj. (Min.); — der Höhenrauch, Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. čad.
  87. káda, f. = kad, f., Cig., Štrek., Goriš.
  88. kadá, adv., nam. kəda, = kedaj? Rez.- Mik., Jarn. (Sadj.).
  89. kadaj, adv., nam. kədáj, Alas., Mur., Cig., Jan., Mik.; kadaj, kje je Kristus rojen? Trub.
  90. kadár, -rja, m. der Böttcher, der Binder, Cig., ogr.- C.; tudi: kȃdar, Valj. (Rad).
  91. kàdar, conj. wann, wenn, so oft; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); kadar me več ne bo, wenn (wann) ich nicht mehr sein werde; kadar pride, bo prav, wann immer er kommt, wird es recht sein, Cig.; — als: kadar te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit, Cig.; kadar je govoril, pridejo bratje, da (als) er redete, kamen die Brüder, Met.; nista me zapazila, kadar sem poslušal, kako sta se pogovarjala, Levst. (Zb. sp.); — kadar koli, wann immer, so oft; kadar si bodi, wann es immer sei, Mur.; — nachdem: kadar se je poročilo prečitalo, Levst. (Močv.).
  92. kadȃrka, f. neka trta, Vrt., Št.
  93. kȃdba, f. das Rauchen, C.
  94. kádən, -dna, adj. rauchig: kadnọ̀ je, es raucht, Svet. (Rok.).
  95. kàdər, conj. = kadar, Cig., Cv.
  96. kadēt, m. vojaški gojenec, der Cadet.
  97. kadētnica, f. das Cadettenhaus, Cig.
  98. kȃdež, m. das Rauchen: k. tobaka, DZ.
  99. kȃdežən, -žna, adj. Rauch-: kadežni tobak, C.
  100. kadíca, f. = kadca, Cig., Valj. (Rad).

   45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA