v (46.101-46.200)

46101. jǫ̑cati, -am, vb. impf. wehklagen: vsi so žalovali, jocali ino jokali, Jsvkr.
46102. jòč, jǫ́ča, m. das Weinen, Mur., C., ogr.- Let., SlN., vzhŠt.; joč in krič, C.
46103. jǫ́čən, -čna, adj. vom Weinen: jočna solza, ogr.- C.
46104. jǫ̑čič, adv. = jokaje, ogr.- C., Let.
46105. jōd, m. kemična tvarina, das Jod, Cig. (T.).
46106. jōdati, -am, vb. impf. jodeln, C.
46107. jōdəc, -dca, m. = jodid, Cig. (T.); svinčeni jodec, das Jodblei, Cig. (T.).
46108. jodīd, m. eine Jodverbindung, Cig. (T.).
46109. joga, f. das Joch, (tudi: jə̀ga) Savinska dol.
46110. jòh, interj. wehe! O joh, prejoh! Levst. (Zb. sp.); joh temu svetu! Schönl.
46111. johòt, -óta, m. das Wehklagen, Jan.
46112. johotȃnje, n. das Wehklagen, Jan.
46113. johotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. wehklagen, ächzen, Cig., Jan., C.
46114. jòj, interj. wehe! o joj! o weh! joj meni! weh mir! = joj mene, Mur., Cig., vzhŠt.; joj si ga meni, Vrt.; joj, prejoj! wehe, dreimal wehe! Cig.
46115. jòj, jǫ́ja, m. das Weh, der Jammer, Cig., C.; drli nas bodo, da bo joj! jvzhŠt.; vse se obrne na joj, ogr.- C.; z jojem govoriti, ogr.- C.
46116. jòje, interj. = joj: O joje 'no prejoj! Npes.-Vraz.
46117. jojmeníkati, -am, vb. impf. "joj meni!" rufen, C.
46118. jǫ̑k, m. das Weinen; na jok se držati, eine weinerliche Miene machen; v jok se spustiti, in lautes Weinen ausbrechen; = jok zagnati, M.; jok ga je posilil, die Augen traten ihm über, Cig.; to bo jok! das wird Thränen kosten! Cig.; jok in stok, Weinen und Jammern.
46119. jokȃnje, n. das Weinen; tudi: jǫ́kanje, ogr.- Valj. (Rad).
46120. jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.- Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.- Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.- LjZv., jvzhŠt.
46121. jǫ̑kcati, -am, vb. impf. weinen (v otročjem govoru), Cig.
46122. jōna, f. der Bundtram (am Dachstuhl), Krn- Erj. (Torb.); — tudi: juna, iz furl., Štrek. (Arch.).
46123. jǫ̑pič, m. die Jacke männlicher Personen, Mur., Cig., Jan., Gor., vzhŠt.
46124. jǫ́ra, f. große, plumpe Weibsperson, C., Z., Rib.- Cv.; jaz sem že stara jora, kakor zemlja, Andr.
46125. jǫ̑rež, m. große, plumpe Mannsperson, C., Z.
46126. još, adv. = jošče, C.
46127. jošče, adv. = še, šče, ogr.- C., Mik.
46128. jōta, f. neka jed: močnik s fižolom in kislo repo, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — furl.
46129. jožafaj, m. das Pfefferkraut (saturea), C.
46130. jožefíca, f. nav. pl. jožefice Blagajeve, Blagayscher Seidelbast (daphne Blagayana), Nov.- C.
46131. jȏžək, -žka, m. prasičevo slepo črevo (Blinddarm), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
46132. jȗckati, -am, vb. impf. = ukati, jauchzen.
46133. jùd, júda, m. der Jude, Cig., Jan.
46134. júdati, jȗdam, vb. impf. j. koga, schimpfen, C.; j. se, zanken, sich balgen, C.
46135. júditi, jȗdim, vb. impf. judaisieren, Cig.
46136. jȗdlək, -dləka, m. = bedak, Ščav.
46137. jūft, f. der Juchten, das Juchtenleder, Cig.; — rus.
46138. jūfta, f. = juft, Cig.
46139. juftę̑n, adj. Juchten-, Jan.
46140. juftína, f. = juftovína, Cig., Jan.
46141. 1. jug, m. = igo, das Joch, Mik.; dva juga volov, Notr.- Z.
46142. 2. jùg, júga, m. 1) der Thauwind, der Südwestwind; jug je potegnil, es begann der Südwestwind zu wehen; — 2) der Süden, Mur., Cig., Jan., nk.; na jugu, proti jugu, od juga, nk.
46143. 1. júgalica, f. = gugalica, Jan., Mik., Notr.
46144. 2. júgalica, f. das Thauwetter, C., Z.
46145. júgati, -am, vb. impf. = gugati, Jan., Z., Štrek., Vrtov.
46146. jȗgla, f. na juglo piti, in Gesellschaft auf Kosten anderer zechen, V.-Cig., Notr.; — prim. 1. gugla.
46147. jȗglar, -rja, m. = guglar, Nov.; kdor na juglo pije, Notr.
46148. jȗglati, -am, vb. impf. = guglati, Z.
46149. júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. ( Vest.).
46150. júgnọ, n. = gumno, Dict.; prim. jegno.
46151. jugozahòd, -hǫ́da, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.).
46152. jugozahǫ́dən, -dna, adj. südwestlich, Jan., nk.
46153. jugozahǫ̑dnik, m. der Südwestwind, Jan.
46154. jugozapàd, -páda, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.), nk.
46155. jugozapádən, -dna, adj. südwestlich, nk.
46156. jugozapadnják, m. der Südwestwind, Cig.
46157. júha, f. die Suppe, Guts., Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); mesna j., die Fleischbrühe, prežgana j., die Einbrennsuppe, vinska j., die Weinsuppe, Cig.
46158. juhati, -am, vb. impf., Mur.; pogl. jugati.
46159. juhẹ̑j, interj. juche! Cig., Zora.
46160. juhẹ̑jskati, -am, vb. impf. "juhej" rufen, Nov.
46161. júhniti, jȗhnem, vb. pf. mucksen, Jan., M., vzhŠt.; ne juhni mi več! SlGor.; kakor bi juhnil = kakor bi trenil, Glas.
46162. jūht, f., Jan., pogl. juft.
46163. jūhta, f., Cig., Vrt. ( češ.); pogl. juft.
46164. juhtę̑n, adj. = juften, Jan.
46165. juhtenína, f. = juftovina, Jan.
46166. juhtína, f. = juftovina, Cig.
46167. julijānski, adj. julianisch: j. koledar, Cig. (T.).
46168. jȗn, júna, adj. jung: koliko je trpel, predno jih je spravil iz telet do junih volov! Jurč.
46169. junáčək, -čka, m. kleiner Held: poznali bi radi tega dobrega junačka, Ravn.
46170. junáčən, -čna, adj. tapfer, Meg.; = junaški, Cig., C.
46171. junáčenje, n. die Bravour, Cig.
46172. junačíca, f. = junakinja, Jan.
46173. junáčič, m. der Jüngling, der Bursche, C.
46174. junáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) ein Held sein, Jan. (H.); — 2) j. se, sich wie ein Held geberden, auf seine Stärke pochen, Mur., Cig.
46175. junȃd, f. das Jungvieh, Z., DZ.
46176. junák, m. 1) der Jüngling, lediger Bursche, ogr.- C., Valj. (Rad), Goriš.; — 2) der Bräutigam, C.; der Geliebte, Rez.- Baud.; — 3) der Held, der Recke, Jan.; — 4) tega nisem junak narediti, storiti, ich bin nicht imstande, nicht Mannes genug, dies zu thun, Jan., Tolm.- Štrek. (Let.).
46177. junakorǫ́dən, -dna, adj. heldenzeugend, Cig., Jan.
46178. junáški, I. adj. heldenmäßig, heldenmüthig, Helden-; junaška dela, Heldenthaten; junaška pesem, das Heldenlied, Cig., nk.; — II. adv. heldenmäßig: junaški obladati, Dalm.
46179. junčár, -rja, m. der Ochsenfuhrmann, vzhŠt.
46180. junčárnica, f. der Ochsenstall, ogr.- C.
46181. júnče, -eta, n. das Oechslein, das Stierkalb, Mik.
46182. júnčič, m. = junček, Mik.
46183. jȗndž, m. = džundž, C.
46184. júnəc, -nca, m. 1) junger Ochs; — der Ochs, Št.- Mur.; — 2) der Stier, kravo k juncu gnati; — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus), SlGor.
46185. júngati, -am, vb. impf. = jugati, gugati, KrGora.
46186. juníčica, f. dem. junica, das Färsenkalb, Dict.
46187. junı̑čka, f. das Färsenkalb, C.
46188. júnoš, m. 1) der Edelknabe, C.; — 2) der Lehrjunge, ogr.- C.
46189. junóta, f. coll. junge Leute, C.
46190. jur, conj. = že, Ev. tirn.-Mik.
46191. júr, -rja, m. essbarer Röhrenpilz, der Herrenpilz, der Pilzling (boletus edulis), Cig., Tuš. (R.).
46192. jȗrčək, -čka, m. = jur, Cig., C., Tuš. (B.), Kr.
46193. jȗrək, -rka, m. 1) die Wickelraupe, die Weinraupe, Cig.; — 2) die Schmalzblume (caltha palustris), C.; — 3) der Grubstock mit nur einer Rebe, C.
46194. júrica, f. 1) der Hühnersteiß, C.; — die weibl. Scham, C.; — 2) der Zeisig, C.
46195. júrijščica, f. neki ptič, (jurišica) Danj. (Posv. p.); — prim. jurščica.
46196. jȗriš, m. der Sturm, der stürmische Angriff, Jan.; na j. delati, eilfertig arbeiten, BlKr.; — hs. iz tur.
46197. jȗrka, f. = kobilar, volga, C.
46198. jurkobı̑lar, -rja, m. = kobilar, volga, Kr.
46199. jūrski, adj. jurassisch, Jura-, Cig. (T.); jurska tvorba, die Juraformation, jurski vapnenec, der Jurakalk, Cig. (T.).
46200. jurščica, f. der Flachsfink, C.

   45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani