Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (45.901-46.000)

  1. jesenášnji, adj. von diesem Herbste, C.
  2. jesę̑nče, -eta, n. das im Herbste geborene Lamm, der Herbstling, C., Z.
  3. 1. jesę̑nčək, -čka, m. dem. jesenec; männlicher Herbstling (von Schafen), Cig., Jan.
  4. 2. jesę̑nčək, -čka, m. beli j., weißer oder eschenblättriger Diptam (dictamnus albus), Tuš.
  5. jesę̑nčica, f. dem. jesenka: weiblicher Herbstling (von Schafen), Cig.
  6. jesę̑nəc, -nca, m. 1) der Herbstling (vom Schwein), Polj.; — 2) eine Art Bohnenstrauch (cytisus spinescens), C., Medv. (Rok.).
  7. jesę̑nək, -nka, m. eschenblättriger Diptam (dictamnus fraxinella), Kras- Erj. (Torb.).
  8. jesę̑nəs, adv. = to jesen, diesen Herbst, C.
  9. jeseníca, f. = sinica, die Kohlmeise, Gor.- Cig., Bolc- Erj. (Torb.).
  10. jeseník, m. der Monat September, Meg., Trub.- Mik., Jsvkr., Z.
  11. jeseníka, f. = jesen, die Esche, Štrek.
  12. jesenína, f. coll. die Herbstfrüchte, Jan.
  13. jeseníšče, n. der Herbstpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  14. jeseníti se, -í se, vb. impf. jesení se, es tritt Herbstwitterung ein, es herbstet, Mur., Cig., Jan.
  15. jesenják, m. der Diptam (dictamnus albus), Cig., Tuš. (B.), Cv.; = jesenek, DSv.
  16. jesę̑nje, n. der Eschenwald, Cig.
  17. jesę̑nji, adj. = jesenski, Jan.
  18. jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  19. jesę́nski, adj. Herbst-, herbstlich; jesenski dan, jesensko vreme.
  20. jesę̑nščak, * m. 1) der Monat September, C.; — 2) der Herbstflachs, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.).
  21. jesę́nščica, f. = jesenčica 1), Jan.
  22. jesētər, -tra, m. der eigentliche Stör (acipenser sturio), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — prim. rus. osetrъ.
  23. jesētrast, adj. störartig, Cig., Jan.
  24. jesetrína, f. = jesetrovína, Let.
  25. ję́sihar, -rja, m. der Essighändler; — der Essigbrauer, Cig.
  26. ję́siharnica, f. die Essigfabrik, Cig.
  27. ję́siharski, adj. Essighändler-; po jesiharsko, nach Art eines Essighändlers, marktschreierisch, Cig.
  28. ję́sihast, adj. essigartig, Cig., Jan.
  29. jesíka, f. die Zitterpappel, die kleine Pappel (populus tremula), Cig., C., Mik., Medv. (Rok.); — prim. jasika.
  30. ję́sišən, -šna, adj. Essig-, Mur.; jesišna posoda, Vod. (Izb. sp.).
  31. ję́sišnica, f. der Essigkrug, C.
  32. ję́sišnjak, m. = jesišnica, C.
  33. jẹ̑st, -ı̑, f. die Speise (posebno polenta), C.
  34. jèst, pron., na zapadu in v starejših knjigah, nam. jaz.
  35. jẹ́stən, -stna, adj. essbar: jestna goba, Cig.
  36. jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
  37. jẹstílọ, n. das Esszeug, das Essbesteck, Z., Jan. (H.).
  38. jẹ̑stje, n. die Nahrung, C.
  39. jẹ̑stnica, f. das Tischtuch, (jesnica) jvzhŠt.
  40. ję́ša, f. die Esse, Jan., C., Rož.- Kres; der Rennherd (in den Eisenhämmern), Cig.; vroče kakor v ješi, Lašče- Levst. (Rok.); Piščali debele Zdaj v ješo grme, Vod. (Pes.); — iz nem. Esse.
  41. jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.
  42. jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste ( z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
  43. jẹ́šče, n. neprebavljena hrana v želodcu zaklane živali, Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. ješča.
  44. jẹ̑ščəc, -ščəca, m. der Esser, der Fresser, Cig., C., vzhŠt.
  45. jẹ́ščən, -ščna, adj. = ješč, esslustig, essgierig, gefräßig, Cig., Jan.
  46. jẹ̑ščnik, m. die Speiseröhre, Mur., Cig., Jan., C., Met.
  47. jẹ́ščnost, f. die Esslust, Cig., Jan.; die Gefräßigkeit, Cig., Jan.
  48. ješik, adj. indecl. = ješč: svinje so ješik, C., Št.
  49. ję̑škati, -am, vb. impf. v vzklikih ime Jezus ("Ježeš") izrekati, KrGora- DSv.
  50. ję́šprenj, m. = ječmenova kaša; — bržkone iz nem. "Gerstbrein", Levst. (Rok.).
  51. ję́ti, jámem, vb. pf. anfangen (z glagoli); jel se je tresti, er begann zu zittern; Lavdon v Belgrad streljat jame, Npes.-K.; Kraljič pa jame govoreč: Nič teže mi ni v srcu več, Npes.-K.
  52. ję́tičnik, m. der Ehrenpreis (veronica), Cig., Jan.; dolgolisti j., langblättriger Ehrenpreis (veronica longifolia), koristni j., gebräulicher Ehrenpreis (veronica officinalis), njivski j., der Acker-Ehrenpreis (veronica agrestis), Tuš. (R.).
  53. ję́tika, f. die Hektik, die Schwindsucht; — prim. lat. hectica, bav. ettich.
  54. ję́tikast, adj. = jetičen, Mur.
  55. ję́tje, n. = ječa, das Gefängnis: v jetje zapreti, v globoko jetje vreči, Jsvkr.
  56. jetnı̑čar, -rja, m. der Gefangenwärter, Jan.
  57. jetnı̑čarica, f. die Gefangenwärterin, Jan. (H.).
  58. jetníšče, n. = ječa, das Gefängnis, Jan., Let.
  59. jetnı̑ščnica, f. das Gefangenhaus, Cig., Jan., DZ.
  60. jetnı̑ški, adj. die Gefangenen, Arrestanten betreffend; j. strežnik, der Gefangenwärter, Cig., Jan.; jetniška mrzlica, das Kerkerfieber, Cig.
  61. ję́tra, -tər, n. pl. die Leber; zdrava jetra mora imeti, kdor bo to doživel, Met.; črna jetra, die Leber, C.; bela jetra, die Thymusdrüse, das Bröschen (die Briese), Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.
  62. ję́trast, adj. leberartig, Cig.; jetrasta ruda, das Lebererz, Cig.
  63. ję́trčnik, m., Cig., Jan., pogl. jetičnik (Ehrenpreis).
  64. jetrę̑n, adj. = jetrn, Jan. (H.).
  65. jetrę́nəc, -nca, m. das Lebererz, der Leberstein, Cig. (T.); cinobrski j., das Quecksilber-Lebererz, Erj. (Min.).
  66. jetrenják, m. das Leberkraut (hepatica triloba), C., Tuš. (B.); studenčni j., das Brunnen-Lebermoos oder die vielgestaltige Marchantie, (marchantia polymorpha), Cig., Tuš. (R.).
  67. 1. ję́trna, f. das edle Leberkraut, das Leberblümchen, (hepatica triloba), C.
  68. 2. ję̑trna, f. = jetrva, Štrek.
  69. ję́trnast, adj. leberartig, Cig.
  70. ję̑trnica, f. 1) die Leberwurst; — 2) das Erdleberkraut (lichen cinereus), Cig.
  71. ję̑trnik, m. 1) das Leberkraut, das Leberblümchen (hepatica triloba, anemone hepatica), Cig., Tuš. (R.); — 2) kamen j., der Leberstein, Cig.
  72. jetrnják, m. = studenčni jetrenjak, Jan., C.
  73. 1. jẹ̑z, jẹ̑za, jẹzȗ, m. der Damm, der Deich; j. delati, dämmen; tiha voda podira jezove, Jurč.; — das Mühlwehr, Cig., C.; pl. jezi, das Mühlgerinne, Jan.
  74. 2. jẹ̑z, m. neka riba, der Alant (Göse, Jese) (leuciscus jeses), Frey. (F.), DZkr.; — der Gängling (idus melanotus), Ljub., Zidani Most- Erj. (Torb.).
  75. 1. ję́za, f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.
  76. 2. ję́za, * f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. *"Häusel"-stuhl, C.
  77. ję́zanje, n. das Zürnen, der Aerger, Guts. (Res.).
  78. jẹ̑zar, -rja, m. der Deicher, Cig.
  79. 1. ję́zati, -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.- Kres.
  80. 2. ję́zati, -am, vb. impf. stammeln: jezajočih jezik bo hitro in zastopno govoril, Dalm.
  81. jẹ̑zba, f. die Speisekammer, Kras- Mik.; po Mik. (V. Gr. II. 217.) iz: jestba; po Valj. (Rad) nam. izba.
  82. jẹ̑zd, m. der Ritt, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  83. jẹ́zda, f. das Reiten, Guts., Mur., C.
  84. jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.
  85. jẹzdár, -rja, m. der Reiter, Guts.- Cig.; — der Bereiter der Pferde, Cig.
  86. jẹzdaríca, f. die Reiterin, Jan.
  87. jẹzdarílọ, n. = jezdarjenje, das Reiten, C.
  88. jẹzdarína, f. = jezdnina, DZ.
  89. jẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten, zu reiten pflegen, reiten; kaj vedno tod jezdariš? dve leti že jezdarim tega konja, Cig.; dobro jezdari, er ist ein guter Reiter, Cig.; — zu Pferde reisen, Cig.
  90. jẹzdárjenje, n. das Herumreiten, das Reiten; vedno j., die beständige Reiterei, Cig.
  91. jẹzdárna, f. = jezdarnica, Z., nk.
  92. jẹzdárnica, f. die Reitschule, Cig., Jan., Nov.- C., DZ., nk.
  93. jẹzdárski, adj. Reiter-, Cig., Jan.; jezdarske hlače, Reithosen, Cig.
  94. jẹ̑zdba, f. das Reiten, C.
  95. jẹ̑zdəc, -dəca, m. 1) der Reiter; — 2) = rezni stol, die Schnittbank, C.
  96. jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.
  97. jẹ́zdenje, n. das Reiten; (pravilno je: ježenje).
  98. jẹ̑zdič, m. = jezdec, Cig.
  99. jẹzdíhati, -am, vb. impf. = jezdariti, C., SlN.; — j. se, sich herumbalgen (o otrocih), Lašče- Levst. (Rok.).
  100. jẹzdilíšče, n. = jezdišče, DZ.

   45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA