Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (45.801-45.900)

jeklorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Stahlstich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
jeklorẹ̑zəc, -zca, m. der Stahlstecher, Cig., Jan., nk.
ję́kniti, ję̑knem, vb. pf. einen Laut hören lassen, SlN.; aufächzen, Mur., Jan.; — beim Fallen, Schlagen oder Anstoßen einen Schall hören lassen, Mur., C., Bes.; tako me je vrgel, da je vse v meni jeknilo, Z.
jekòt, -óta, m. das Dröhnen (beim Fall), Z.
ję̑l, -ı̑, f. die Tanne, Meg., Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Tolm.; jeli ali hoje, Ravn. (Abc.).
ję̑la, f. die Tanne, Mur., Jan., Mik.
ję̑łca, f. dem. jel; eine kleine Tanne, Cig.
ję́lce, n. das Heft, Meg.; der Degengriff: tudi jelce je za ostrim noter (v trebuh) šlo, der Griff mit der Klinge drang hinein, Dalm.; — prim. helce.
ję́lcegar, -rja, m. der Herzogsapfel (iz: hercegar), Kr.- Erj. (Torb.).
jélen, jelę́na, m. 1) der Hirsch; der Edelhirsch (cervus elaphus), Erj. (Ž.); j. osmorogljač, der Achtender, SlN.; "kaj gledaš, kakor jelen v praprot?" tako reko človeku, ki kake jedi nehče, in jo zato nevoljen ogleduje, Erj. (Torb.); severni j., das Rennthier (cervus tarandus), Erj. (Ž.); — 2) Name eines hirschfarbigen Ochsen, Cig., Jan., Dol., Levst. (M.); — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus) = rogač, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
jelę̑na, f. kravje ime, Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.
jelę́nče, * -eta, n. dem. jelen; 1) das Hirschkalb; — 2) ein hirschfarbener Ochs, Vrtov. (Km. k.).
jelę̑nəc, -nca, m. dem. jelen; das Hirschlein, Jarn., Valj. (Rad).
jelę̑nək, -nka, m. dem. jelen; das Hirschlein, Mur., Cig.
jeleníca, f. 1) = košuta, Guts.- Cig., Jarn., Mur.; — 2) der Brunftplatz des Hirsches, V.-Cig.
jelę̑nič, m. das Hirschlein, C.
jelenína, f. das Hirschfleisch, Mur., Jan.; die Hirschhaut, Cig., Ravn. (Abc.).
jelę̑njak, m. 1) der Hirschenmist, Cig.; — 2) jelenják, der Hirschgarten, Cig.
jelenjerǫ́žən, -žna, adj. Hirschhorn-, -žno olje, das Hirschhornöl, Cig. (T.).
jelę́nji, adj. vom Hirsch, Hirsch-.
jelę̑nka, f. 1) die Hirschkuh, C.; Dol' ste pritekli jelenki dve, Npes.-K.; — das weibl. Hirschkalb, Cig.; — 2) kravje ime, Kr.- Valj. (Rad), BlKr.; — 3) die Augen- oder Hirschwurz (athamanta), Medv. (Rok.).
jelę́nski, adj. Hirsch-, Mur., Cig., Jan., C.; jelenski rog, C.
jelę̑nščak, m. der Hirschbock, Jan. (H.).
jelę́nščica, f. die Hirschwurz (athamanta), Z.
jeles, m. ein Fisch: die Ilse (clupea alosa), C.
jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.- C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.
1. jelìč, -íča, m. die Tanne, C. (= smreka, ogr.- Raič ( Nkol. 1868. p. 56.)).
2. jȇlič, m. = trap, norec, butelj, Tolm.- Štrek. (Let.).
jẹ̑liš, m. die Speise, Habd., C., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
jelita, f. neka vrsta klobas, BlKr.; — prim. češ. jelito, Darm.
jelitnica, f. = godlja, C.
ję̑łka, f. die Tanne, die Weiß- oder Edeltanne (abies pectinata), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor., nk.
ję̑łnik, m. der Tannenwald, C.
jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.
ję́łša, f. die Erle; črna j., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela j., die Weiß- oder Grauerle (alnus incana), Cig., C.
ję́łšinje, n. der Erlenwald, Cig., C.
ję́łšji, adj. = jelšev, Mur.
ję̑łška, f. 1) kleine Erle, C.; — 2) neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
jȇłšnica, f. 1) neka riba, C.; der Steinbeißer (cobitis barbatula), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
jeluh, m. neki čudovit ptič, Poh.- Nov.
jeluta, f. = krvava klobasa, BlKr.; — prim. jelita.
jemȃłnik, m. der Ablativus ( gramm.), Cig., C.
jemȃnje, n. das Nehmen; j. blaga, der Bezug einer Ware, Cig.; j. časti, der Ehrenraub, Cig.
jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.- Vod. (Pes.).
jemčiti, -im, vb. impf. bürgen, nk.; — stsl.; prim. jamčiti.
jeməc, -mca, m. der Bürge, C., nk.; — stsl.
jȇmljaj, m. die Dosis, die Portion, V.-Cig., Jan.
ję̑mpa, f. die Butte, C.; — pred kolibo na steni je visela "jempa" z mlekom, Zv.; — prim. jepar.
ję̑mpar, -rja, m. der Fischbehälter, Z.; — prim. jepar.
jemščina, f. das Vadium, Levst. (Cest.); — prim. jemec.
jenčnik, m. ein Weiberkittel ohne Oberleib, C.; prim. janka.
jenčnják, m. = jenčnik, C.
ję́njati, -am, vb. pf. = nehati, aufhören; j. komu, nachgeben: Aron jim jenja, Ravn.; — prim. henjati.
jenka, f. = janka, C.
ję̑par, -rja, m. neka posoda, Gor.- Vrt.; — prim. stvn. eimpar, kor.-nem. emper, Eimer.
jeràn, -ána, m. kleiner Meißel mit scharfer Schneide und schräge geschliffener Bahn, der Ballenmeißel, V.-Cig.; — prim. jerati.
jerat, m. = jert, Levst. (Rok.).
jerati, -am, vb. impf. "Gehren", d. i. schräge Flächen machen, V.-Cig.; — iz nem.
ję́rbas, m. 1) runder, aus Ruthen geflochtener Korb, der auf dem Kopfe getragen wird; — 2) lederner Sack für Mehl, ein Schlauch, C.; — iz: Gertfass (?), Valj. (Rad).
ję́rbasar, -rja, m. der Korbmacher, Cig., Jan.
ję́rbasəc, -sca, m. dem. jerbas, Jan.
jȇrčje, n. coll. Sägespäne, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — prim. jerič.
jerdȃnka, f. neka užitna goba (agaricus sp.), Štrek.
jerę̑b, m. das Rebhuhn (Männchen); snežni j. = snežna jerebica, Erj. (Z.), Frey. (F.); skalni j., = kotorna, das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.), Frey. (F.).
jerebíca, f. 1) das Rebhuhn (Weibchen) (perdix cinerea), Erj. (Ž.); = poljska j., Levst. (Nauk); snežna j. ali j. belica, das Schneehuhn (lagopus alpinus), rdeča ali gozdna j., das Haselhuhn (tetrao bonasia), Erj. (Ž.); — 2) čvrž v lesu, der Knorren, Tolm.- Štrek. (Let.).
jerebı̑čar, -rja, m. der Rebhühnerfänger, Cig.; — der Vorstehhund, C.
jerebı̑čarica, f. die Vogelpfeife, die Rebhühner zu locken, Cig.
jerebíčast, adj. rebhuhnartig, Cig.
jerebı̑čje, n. coll. die Vogelbeerbäume.
jerebíka, f. der Vogelbeerbaum, die gemeine Eberesche (sorbus aucuparia).
jerebína, f. 1) das Rebhühnerfleisch, Cig.; — 2) die Frucht der Eberesche, Tuš. (R.), Cig.
jerę̑bji, adj. vom Rebhuhn, Rebhühner-; jerebji lov, der Rebhühnerfang, V.-Cig.
jerej, m. = duhovnik, Z.; ("joerö", Rez.- Baud.); — prim. jerov.
jérək, -rka, adj. = žerek, herb, Z.; — jerko se držati = žalostno se d., KrGora- DSv.
jeremijāda, f. tarnanje, žalovanje (kakor Jeremijevo), die Jeremiade, Cig.
jeretı̑n, m. der Ketzer, ogr.- C.; — prim. lat. haereticus.
jerētnik, m. = jeretin, C.; — prim. lat. haereticus.
jerh-, Mur., Cig., Jan., Vrt., Štrek.; pogl. irh-.
jerhən, -hna, m. das Capital, Dol.- Levst. (Rok.).
jȇrič, m. = iver, C.
jeríča, f. bodljiva kostanjeva lupina (oplodje), Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — pogl. ježica.
jerih, m. = irh, Dict.
jeríti, -ím, vb. impf., pogl. 2. jariti.
jermȃnəc, -nca, m. = rman, die Schafgarbe (achillea millefolium), Goriška ok.- Erj. (Torb.), GBrda.
jérmen, -ę́na, m. 1) = remen, der Riemen; brusilni j., der Streichriemen, Cig.; gonilni j., der Triebriemen, DZ.; stremenski j., der Steigriemen, Cig.; — 2) pl. jermeni, tist prostor v kozolcih, ki je za seno odločen, Dol., Notr.; — 3) povodni j., das Seegras, (zostera), Tuš. (B.).
jermenáč, m. iz jermenov spleten bič, korobač, Dol.- Erj. (Torb.).
jermenáča, f. die Riemenpeitsche, Vest.
jermenár, -rja, m. = remenar, Mur., Cig., Jan.; (jermę̑nar), Valj. (Rad); prim. remenar.
jermenáriti, -ȃrim, vb. impf. remenariti, Cig.; = remenarski.
jermenárski, adj. = remenarski, Cig.
jermę́nast, adj. riemenartig; — zähe, Cig.
jermę̑nəc, -nca, m. dem. jermen; = remenec, das Riemchen, Mur., Cig.; der Schnürriemen, Dict., Cig.
jermę̑nje, n. coll. = remenje, die Riemen, das Riemenzeug, Cig., Jan.
ję́rob, m. = gerob, der Vormund, Cig.
jérpica, f. neka jed: = petkovice, presnjača, za Sotlo ( Št.)- Pjk. (Črt.); — prim. grpa.
jers, m. = irs, rs, rother Ochs, C.
jert, m. = irt, der Nusshäher, Mik., Dol.; — tudi psovka: ti jert grdi ti! Dol.- Levst. (Rok.); — prim. kočevsko- nem. gerholter, der Nusshäher, Levst. (Rok.).
jesa, f., Mik., pogl. jasa.
jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).
jesę̑n, f. der Herbst; jeseni, im Herbste, Jan., C., Mik., Levst. (Sl. Spr., Močv.); v jeseni, im Herbste, Cig.; = z jeseni, Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.; na jesen, gegen den Herbst zu, Cig.; — v jesen, im Herbste, jvzhŠt.; pozna jesen, der Spätherbst; babja j., der Nachherbst, Mur.

45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA