Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (45.701-45.800)

  1. jedalíšče, n. der Ort, wo man zu speisen pflegt, Cig., C.
  2. jedȃłnica, f. das Speisezimmer, C.
  3. jedálọ, n. 1) die Löffelöffnung, C.; — 2) pl. jedala, das Essbesteck, Jan. (H.).
  4. jẹ́dati, -am, vb. impf. zu essen pflegen, Glas.- Mik.
  5. jẹ̑dba, f. das Essen, Mur.; die Kost, C.; — die Speise, Guts. (Res.)- Valj. (Rad).
  6. jẹ̑dəc, -dca, m. der Esser, Mur., Cig., Jan.; kjer je veliko blaga, tamkaj je tudi dosti jedcev, Škrinj.- Valj. (Rad); jedcev je dosti, pa jesti je malo, jvzhŠt.; — der Kostgänger, Cig.; — tudi: jẹdə̀c, -dcà, Dol.
  7. jẹ̑dək, -dka, m. die Essware, C.
  8. jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.
  9. jẹ́dən, -dna, adj. 1) Ess-, Speise-: jẹ̑dna žlica, der Esslöffel, C.; jedni list; — 2) essbar, Cig., Jan.
  10. jédən, -dna, num. = eden, Mur., nk., Ljub.
  11. ję́dər, -dra, adj. = jedrovit, Cig. (T.); — hs.
  12. jẹ̑dež, m. der Esser, Cig., Jan., nk.; hranivec je našel jedeža, Vod. (Izb. sp.).
  13. jẹdíca, f. die Esserin, Cig., Jan.
  14. jẹ́dičən, -čna, adj. essgierig, Jan.; ( nam. jẹ́dəčən?).
  15. jẹ́dičnost, f. die Essgier, Jan.; — prim. jedičen.
  16. jẹdíłən, -łna, adj. Speise-, Cig., Jan., nk.; jẹdı̑łni list, der Speisezettel, die Speisekarte, Cig., nk.; jedilna posoda, das Essgeschirr, Levst. (Pril.).
  17. jẹdı̑łnica, f. der Speisesaal, das Speisezimmer, Mur., Jan., C.
  18. jẹdı̑łnik, m. der Speisezettel, Cig.
  19. jẹdílọ, n. das Essen, Cig., Jan.; die Kost, die Nahrung, Cig., Jan.; — die Essware, das Lebensmittel, Mur.; coll. die Lebensmittel: Le malo vam jedila, bratje, hranim, Preš.; — die Speise, das Gericht, Cig., Jan.
  20. jẹdíšče, n. der Speiseort, Jan. (H.).
  21. jediti, -im, vb. impf., Z., pogl. jaditi.
  22. jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.
  23. jẹ̑dkati, * -am, vb. impf. ätzen, h. t.- Cig. (T.); "radieren", Navr. (Let.).
  24. jẹ́dkost, f. die Aetzkraft, die Beizkraft, Cig., C.
  25. jẹ̑dnica, f. 1) das Speisezimmer, C., Z.; — 2) die Speiseröhre, C.
  26. jednǫ́č, adv. = enkrat, ogr.- C., LjZv.; — prim. ednok.
  27. jẹ́dnost, f. die Essbarkeit, Cig.
  28. jédrast, adj. 1) kernig, Z.; — 2) kernartig, Cig.
  29. jedràt, -áta, adj. großkernig, kernig, Cig., C.; če žlahtnejši je sad, menj jedrate so njegove peške, Pirc; — pren. jedrat odgovor, bündige Antwort, Cig.
  30. ję́drce, n. dem. jedro; das (in einer harten Schale eingeschlossene) Kernchen; orehovo j.; jedrca iz orehov jemati; — das Kernkörperchen, Erj. (Som.); — očesno j., der Augenstern, Guts., Jarn., Cig., C.; — jédrce, Valj. (Rad).
  31. ję́drčast, adj. kernig, kernreich, M.
  32. ję́drčat, adj. kernig, kernreich, Cig.
  33. ję́drčən, -čna, adj. Kern-: -čno mleko, die Mandelmilch, C.
  34. ję́drčje, n. coll. Kerne, n. pr. izluščena bučna jedrca, (jedrčjè) vzhŠt.
  35. ję́drčnik, m. = granit, Jan. (H.).
  36. jedrẹ̑n, adj. kernhaft, kernig, Mur., Cig., Jan.; — pren. jedreno pisanje, gedrängter Stil, Cig. (T.).
  37. jedríca, f. četrt orehovega jedra, Valj. (Rad); — der Mandelkern, Z.
  38. jedrìk, -íka, m. die Wegwarte, Cichorie (cichorium intibus), Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. ledrik.
  39. jedrína, f. die Kernigkeit, die Gedrängtheit, die Bündigkeit ( stil.), Cig. (T.).
  40. ję́drka, f. = jedrce, Mur.
  41. jedrkọ, n. = jedrce, Habd.- Valj. (Rad).
  42. 1. ję́drn, adj. 1) Kern-: jedrna postelja, das Kerngehäuse (pericarpium), V.-Cig.; — 2) kernig, Jan.; — bündig, gedrängt, Cig. (T.); jedrna slovnica, Raič ( Let.).
  43. 2. ję́drn, adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.- Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.
  44. ję́drnast, adj. kernicht, Cig., Jan.
  45. ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.
  46. ję́drnatost, f. die kernige Beschaffenheit; — die Präcision, die Bündigkeit, Cig., Jan., nk.
  47. ję́drnica, f. die Kernhaut, Cig.
  48. jedrníti se, -ím se, vb. impf. = uriti se, sich üben, ogr.- C.; — prim. 2. jedrn.
  49. 1. ję́drnost, f. die Kernigkeit, die Festigkeit, C., Z.; — die Bündigkeit, Cig. (T.).
  50. 2. ję́drnost, f. die Hurtigkeit, die Bereitwilligkeit, der Eifer, Dict., ogr.- Mik.
  51. jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern ( min.), h. t.- Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).
  52. jẹdúh, m. = jedun: Kosilo tako ne mika jeduha, Str.
  53. jedȗn, m. ein starker Esser, der Vielfraß, Cig., M.
  54. ję́gati, * -am, vb. impf. zu verstehen geben, sagen, erwähnen, Gor.- Z., Tolm.- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. jekati (?).
  55. jəgəłčək, -čka, m. dem. jeglec; to bi bila pravilna pisava za: jegȏłček, kakor se izgovarja, die Schlüsselblume (primula acaulis), Nov., DSv., jvzhŠt.
  56. jə̀gla, f., Cig., C., Polj., pogl. igla.
  57. jəglə̀c, (jegə̀łc), -gəłcà, m. = jaglec, die Schlüsselblume, Cig., Lašče, Rib.- Levst. (M.); (glasi se nav. "jegòłc"); — prim. iglec.
  58. jəglíca, f., Cig., pogl. iglíca.
  59. jəglìč, -íča, m. jegliči, Schlüsselblumen (primulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  60. jeglíči, m. pl. der Hirsebrei, Jan., Valj. (Rad); Marinka mi skuha Jegliče na noč, Npes.-Schein.; — pogl. jagliči pod: 2. jaglič.
  61. ję́gniti, ję̑gnem, vb. pf. ad jegati = golsniti, Erj. (Torb.); kar jegnil ni, Z.; — prim. jekniti (?).
  62. jə̀gnọ, n. = gumno, die Dreschtenne, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — der glatte Boden vor dem Hause, Z.; der Hof, Prim.- Cig., C., Z.
  63. jegȗljar, -rja, m. der Aalfänger, der Aalhändler, Cig., Jan.
  64. jegúljast, adj. aalartig, aalförmig, Cig., Jan.
  65. jegúljən, -ljna, adj. = jegulji, Z.
  66. jegúlji, adj. Aal-, Mur., Cig., Jan.
  67. jegúljica, f. dem. jegulja; 1) kleiner Aal, Cig., Jan.; — 2) lepova j., das Kleisterälchen (anguillula glutinis), ocetna (kisova) j., das Essigälchen (a. aceti), Erj. (Z.).
  68. jeguljína, f. das Aalfleisch, Cig.
  69. jegúljiti, -gȗljim, vb. impf. Aalfische fangen, aalen, Cig., C.
  70. jegȗljnik, m. = jeguljnjak, Mur.
  71. jeguljnják, m. der Aalbehälter, der Aalteich, Mur., Cig., C.
  72. jegȗljski, adj. = jegulji, Z.
  73. jèh, interj. je! ach! (izraz začudbe, žalosti i. t. d.), Levst. (M.), Z.
  74. ję̑ha, interj. = jeh! Z.
  75. ję̑hata, interj. = jeh! Z., jvzhŠt.
  76. ję̑j, interj. (izraz začudbe, bolesti:) je! Cig., Jan.; jej, kako je to lepo! Cig., jvzhŠt.; ach! jej, kaj bo zdaj! jvzhŠt.
  77. jẹ́ja, f. Speise, C.; pija in jeja, Speise und Trank, Jan.
  78. jẹ̑jda, f., Cig., Jan., Tuš. (R.), Valj. (Rad), pogl. ajda.
  79. jèk, ję́ka, m. der Hall, der Schall, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); das Echo, Guts., Jarn., Mur., Jan., Sen. (Fiz.), nk.
  80. ję́ka, f. das Echo, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Valj. (Rad).
  81. ję́kati, ję̑kam, vb. impf. beim Fall, Stoß hallen, dröhnen, Z.; — anstoßen, anprallen, Z., Bes.
  82. ję́kəl, -kla, m. der Hakenzahn, V.-Cig., Jan.; (jekelj), C.; — prim. nem. Häkel, Haken = Hakenzahn. (?)
  83. jeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = jecljati, C.
  84. jeklárnica, f. die Stahlschmiede, die Stahlfabrik, Cig., Jan., Cig. (T.).
  85. jéklast, adj. stahlartig, Cig.
  86. jekláti, -ȃm, vb. impf. stählen, Mur.
  87. jekləc, -kləca, (-kəlca), m. die Gabel an einem Hamen (Fischnetz), V.-Cig.; — prim. nem. Häkel.
  88. jeklę̑n, adj. 1) von Stahl, stählern; jekleno pero, die Stahlfeder; jeklena litina, der Gussstahl, Cig. (T.); — jeklen človek, abgestählt, Cig., BlKr., M.; jekleno zdravje, eiserne Gesundheit, Cig.; — compact, Cig. (T.); — derb ( min.), Cig. (T.); — gehaltreich, voll, Cig. (T.); jekleno zrnje, žito, vollkörniges, gediegenes, schweres Getreide.
  89. jeklę̑nast, adj. stahlicht, stahlfest, stahlderb, Cig.; — stahlblau, V.-Cig.
  90. jeklę́nəc, -nca, m. der Siderit oder Eisenspat, Erj. (Min.), Cig. (T.).
  91. jekleníca, f. 1) = jeklarnica, Cig., C.; (jeklę̑nice), Vod. (Pes.); — 2) die Stahlfedern, Z., SlN.; — 3) die Stahlquelle, Jes.
  92. jeklenína, f. die Stahlware, Cig., Jan.
  93. jeklenı̑nar, -rja, m. = jeklar, Cig.
  94. jekleníti, -ím, vb. impf. stählen, V.-Cig.
  95. jeklę́nka, f. jeklena sulica, Nov.- C.; jeklena sablja: Ti skrhaj nad njim Preteče jeklenke, Zv.
  96. jeklína, f. = jeklenina, C., Z.
  97. jeklíti, -ím, vb. impf. stählen, Cig., Jan.
  98. jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.
  99. jekljénje, n. das Stählen, Cig.
  100. jéklọ, n. der Stahl; lito jeklo, der Gussstahl, Cig., Jan.; jeklo na modro greti, višnjeliti, den Stahl blau anlaufen lassen, Cig.; — iz stvn. ecchil, bav. eckel, in to iz lat. acuale, Mik. (Et.).

   45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA