Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (45.601-45.700)

  1. járušica, f. = jarčica 1), C.
  2. járušič, m. junges Schaf, C.
  3. jȃs, m. die Helle, der Schimmer, der Glanz, C.
  4. jása, f. baumlose, gelichtete Stelle im Walde, Cig., C., Mik., Goriš.
  5. jásəłčən, -čna, adj. Krippen-; jaselčna veselica, ZgD.
  6. jásen, -sę́na, m. = jesen, die Esche (fraxinus excelsior), Kras- Erj. (Torb.).
  7. jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče- Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.- C.
  8. jaseníca, f. die Blütenesche (fraxinus ornus), Kras- Erj. (Torb.).
  9. jasíka, f. die Zitterpappel (populus tremula), Cig., Jan.; prim. jesika; — die Blütenesche (fraxinus ornus), Kras- Erj. (Torb.).
  10. jȃskati, -am, vb. impf. hellaut gackern: kokoši jaskajo, C., Z., jvzhŠt.; — pren. laut schreien (zankend, jammernd u. dgl.), Z., jvzhŠt.; klepetave žene jaskajo, Dol.
  11. jásla, f. = asla, Habd.- Mik.
  12. jȃsla, n. pl. = jasli, Valj. (Rad).
  13. jȃsle, -səl, f. pl. = jasli, Mur., jvzhŠt.
  14. jasmı̑n, m. = jazmin, Jan.
  15. jasníca, f. eine heitere Stelle am bewölkten Himmel, Jan.
  16. jásnič, m. = jasno nebo: ponočni jasnič spomladi ni dober, Tolm.- Štrek. (Let.).
  17. jasnílọ, n. die Erklärung, die Verdeutlichung, Raič ( Let.); der Commentar, Bes.
  18. jasnína, f. die Heitre, M.
  19. jasníti, -ím, vb. impf. 1) hell, heiter machen, aufheitern, Cig., Jan.; — j. se, sich aufheitern, sich aufhellen (vom Wetter); jasni se od severa do juga; — 2) erklären, deutlich machen, Raič ( Let.).
  20. jasnoòk, -ǫ́ka, adj. helläugig, Cig.
  21. jásnost, f. 1) die Heitre, die Helle; — 2) die Verstandeshelle, die Aufgeklärtheit, Cig.; — 3) die Deutlichkeit.
  22. jasnóta, f. = jasnost 1), Jan.
  23. jāspis, m. = jašma, der Jaspis, Cig. (T.).
  24. jāspra, f. der Asper (türkische Münze), Cig.
  25. jāstog, m. der Hummer (hommarus vulgaris), Erj. (Ž.); — hs. iz it. ástaco.
  26. jȃstran, m. = jastreb, Mur., Jan.
  27. jȃstreb, m. der Habicht, der Hühnergeier; — kraljevi j., der Geierkönig (sarcoramphus papa), sivi j., der graue Geier (vultur cinereus), beloglavi j., der weißköpfige Geier (vultur fulvus), Erj. (Ž.); črni j., der schwarze Milan, Levst. (Nauk); tudi: jástreb, Dol.
  28. jȃstrebar, -rja, m. der Habichtsfänger, Cig.
  29. jȃstrebast, adj. geierartig, Cig.
  30. jȃstrebič, m. junger Habicht, Cig.
  31. jastrebína, f. die Gaisraute, das Pestilenzkraut (galega officinalis), C.
  32. jȃstrebji, adj. Habichts-, Jan., C.
  33. jȃstrob, m. = jastreb, Dict., Mur., Mik., Met.
  34. jaščar, -rja, m. die Speisekammer, Kor.- Jarn.
  35. jȃščarica, f., Cig., Erj. (Torb.); pogl. jaščerica.
  36. jȃščerica, f. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), okoli Škofje Loke ( Gor.); ( die Eidechse, Cig., Jan.); — 2) die Meisterwurz (imperatoria ostruthium), Cig., C., (jaščarica) na Kaninu, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. jašterica.
  37. jaščica, f. dem. jaška; — = vrat, der Griffel ( bot.), V.-Cig.
  38. jȃšək, -ška, m. 1) das Wasserbecken, Cig., Jan.; — 2) der Schacht, V.-Cig., DSv.; — dvomna beseda; prim. jaška.
  39. jášiti, jȃšim, vb. impf. = jahati, Z.; lintverja j., Pjk. (Črt.).
  40. jȃška, f. 1) die Erdvertiefung, V.-Cig., Jan.; — 2) die Schachtel, (?) C., Z.; — prim. jačka. (?)
  41. jȃškica, f. dem. jaška; die Büchse, Jan.; ( nam. jaščica).
  42. jāšma, f. neki kremenjak, der Jaspis, Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
  43. jāšmast, adj. jaspisartig: jašmasti opal, der Jaspisopal, Cig.
  44. jašmína, f. das Jaspisgut, Cig.
  45. 1. jȃta, f. der Schwarm, die Schar; j. svinj, j. golobov.
  46. 2. jata, f. die Hütte, C.; — die Grotte, die Höhle, Z.
  47. jātagan, m. velik nož, der Jatagan, Jan.
  48. játọ, n. = jata, Habd., Cig., Rib.- Mik., BlKr.
  49. jȃtoma, adv. scharenweise, C., Zv., LjZv.
  50. jàz, pron. ich; pomni: on je za dva mene močen, er ist so stark wie zwei meinesgleichen, Notr.
  51. jȃz, m. = jazba, die Höhle, C., Z.
  52. jȃzba, f. 1) das Loch, die Höhle, Mur., Cig., Met., Vrt.; zverine so po jazbah se skrivale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Dachsweibchen, Štrek.
  53. jȃzbəčar, -rja, m. der Dachshund (canis vertagus), Cig., Erj. (Ž.).
  54. jȃzbəčast, adj. dachsartig: dachsgrau, Cig.
  55. jȃzbəčinja, f. die Dachsin, Cig.
  56. jȃzbina, f. 1) das Dachsloch, der Dachsbau, Mur., Cig., Jan., Dol., BlKr.; Iz jazbine jazbec pogleda zaspan, Str.; — 2) die Erdhöhle, die Grotte, Mur., Cig., C.; v jazbinah stanuje divji mož, LjZv.; — 3) = jazbečevina, Jarn.
  57. jazmīn, m. der Jasmin (jasminum), Cig.
  58. jáža, f. = ježa, jez, Cig., BlKr.
  59. ję̑, interj. je, je nun; je, moj sin, jaz tega ne vem, Levst. (M.); je, ali me ne poznaš? jvzhŠt.; je te! ei! Bes.
  60. jèb, jéba, m. der Beischlaf, Mur.
  61. ję́ba, f. = geba 1), Cig., Gor.
  62. jebáč, m. der Hurer, C.
  63. jébati, jȇbam, vb. impf. Beischlaf pflegen.
  64. jébəc, -bca, m. = jebač, Mur., Valj. (Rad).
  65. jecálọ, n. der Stotterer, M.
  66. ję́canje, n. das Stottern, das Stammeln, Mur., Cig.
  67. ję́cati, ję̑cam, vb. impf. stottern, stammeln.
  68. ję̑ckati, -am, vb. impf. = jecati, C.
  69. jecljáti, -ȃm, vb. impf. stottern, stammeln.
  70. ję̑č, m. das Aechzen, C.
  71. 1. ję́ča, f. der Kerker, das Gefängnis; die Gefangenanstalt, DZ.; vtekniti koga v ječo, jemanden einkerkern.
  72. 2. ję́ča, f. = ječ, C.
  73. 3. jẹ́ča, f. = ječmenova in ržena zmes, Gor.- DSv.
  74. ječálọ, n. der Wimmerling, Cig.
  75. ječȃnje, n. das Aechzen, das Wimmern, Mur., Cig., Jan.; ję́čanje, ogr.- Valj. (Rad).
  76. ječár, -rja, m. der Kerkermeister, Mur., Cig., Jan., Ravn.; vojaški j., der Profoß, Cig.
  77. ječaríca, f. die Kerkermeisterin, Cig., Jan.
  78. ječárna, f. der Gefängnisraum, DZkr.
  79. ję́čati, -ím, vb. impf. jammern, ächzen, wimmern, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); kdor pogosto ječi, dolgo mu ne zazvoni, Npreg.- Jan. (Slovn.); kadar hudobni poglavarstvo zadobe, ljudstvo ječi, Škrinj.- Valj. (Rad); Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Preš.
  80. ję́čati, -am, vb. impf. im Kerker halten, gefangen halten, Jan., M.; pogl. ječiti.
  81. ję́čenje, n. die Gefangenhaltung, DZ.; die Gefängnisstrafe, Jan.
  82. ječerma, f. ein Weiberrock ohne Aermel, Ist.- Cig.; — die Weste der Uskoken, SlN.
  83. ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.
  84. jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.
  85. ječmę̑n, adj. = ječmenov, Mur., C.
  86. ječmę́nast, adj. gerstenförmig, Cig.
  87. ječmę̑nčnica, f. neka hruška, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  88. ječmeníca, f. 1) das Gerstenstroh, Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) die Gerstengrütze, Polj.
  89. ječmeník, m. die Gerstengrütze, Cig.
  90. ječmeníka, f. das Haargras (elymus), Erj. (Rok.), C.
  91. ječmenína, f. das Hordein, Cig.
  92. ječmenják, m. das Gerstenbrot, Cig., Jan., Pohl.- Valj. (Rad).
  93. ječmę́nji, adj. = ječmenov, Cig., Jan.
  94. ječmę̑nka, f. 1) die Gerstengrütze, M., C., Ravn. (Abc.); — 2) der Speltweizen, Pri Fari- Štrek. (LjZv.); — neko jabolko, Mariborska ok., Škrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — neka hruška, Slap, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  95. ječmę̑nščak, m. = ruski oves, C.
  96. jẹ̑čnik, m. = ješčnik, Cig. (T.).
  97. jẹ̑d, -ı̑, f. 1) das Essen, Mur., Cig., Jan.; velike jedi biti, viel zu essen pflegen, C.; — ni za jed, es ist ungenießbar, Cig.; ako kaj najde k jedi ( germ.), Krelj; dosti k jedi, genug zu essen, Dalm.; — 2) das Essen, das Mahl, die Mahlzeit; pri jedi; (= na jedi, C.); po jedi, nach Tische; velika jed, die Tafel, C.; — 3) die Speise; mesna jed, die Fleischspeise; postna jed, die Fastenspeise; jed in pijača, Speise und Trank; — die Kost, Cig., Jan.
  98. jẹ̑da, f. = ajda, Tuš. (R.), Rez.- C., KrGora.
  99. jèda, conj. ob, C., Krelj.
  100. jẹdáča, f. die Speise, C., GBrda- Erj. (Torb.); dobili so jedače in pijače, SlN.; črvi, polži, školjke in majhne ribe so mu (raku) poglavitna jedača, Erj. ( LjZv.).

   45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA