Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (45.401-45.500)

  1. jágodast, adj. beerenartig, Cig.
  2. jágodəc, -dca, m. ein erdbeerfarbener Ochs, Z.
  3. jágodən, -dna, adj. Beeren-, Cig., C.
  4. jágodičast, adj. beerenförmig, Cig., Jan.
  5. jágodičica, f. dem. jagodica, Mur., Cig.
  6. jágodička, f. dem. jagodica; — eine Apfelart, C.
  7. jágoditi, -im, vb. impf. (mit giftigen Beeren) vergiften, Npes.- M., C.
  8. jágodje, n. coll. die Beeren, Z., Hal.- C., SlN.
  9. jágodka, f. dem. jagoda; das Beerlein, Cig.
  10. jágodnat, adj. reich an Beeren, Z.
  11. jágodnjak, m. rdeči j., die Walderdbeere (fragaria vesca), Tuš. (R.).
  12. jagołnica, f. = jaglec, jeglič, Tuš. (R.).
  13. jágrež, m. die Sakristei, BlKr., Dol.- Mik.
  14. jāguar, -rja, m. = amerikanski tiger, der Jaguar (felis onza), Erj. (Ž.).
  15. jáha, f. das Reiten, der Ritt, C.
  16. jaháč, m. 1) der Reiter; — der Bereiter der Pferde, Cig.; — 2) konj j., das Reitpferd, V.-Cig., Valj. (Rad); — 3) = konjederec, Levst. (Nauk); — 4) der Ritterfisch (ephippus), Erj. (Z.).
  17. jahȃj, m. der Ritt, Jan. (H.).
  18. jaháłən, -łna, adj. reitbar, Reit-, Cig.
  19. jahalíšče, n. der Reitplatz, DZ.; der Circus, Cig., Jan.
  20. jahȃłnica, f. die Reitschule, C.
  21. jȃhanəc, -nca, m. das Reitpferd, C., ogr.- Valj. (Rad), jahanci in vozni konji, SlN.; jahȃnəc, Levst. (Podk.).
  22. jȃhar, -rja, m. 1) der Reiter, M.; — 2) das Reitpferd, M., ogr.- C.; — 3) der Schinder, Cig., Rib.- M.
  23. jaháriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten: kaj vedno tistod jahariš? jvzhŠt.
  24. jaháški, adj. Reiter-: j. bič, die Reitpeitsche, LjZv.
  25. jȃhati, -ham, -šem, vb. impf. reiten; j. konja, osla; j. se, läufig sein (von Pferden und dem Rindvieh), C.
  26. jahǫ̑n, m. 1) tüchtiger Reiter, Mik.; — 2) das Reitpferd, C.
  27. jāhta, f. neka lahka ladja z enim jadrnikom, die Jacht, Cig.
  28. jȃj, interj. o weh! Mur., ogr.- C.; — tudi subst. m. pl. jȃji, das Weh, Elend: mnoge jaje izkusiti, trpeti, ogr.- C.
  29. jájast, adj. eiförmig, oval, Cig., Šol., Cig. (T.).
  30. jȃjcati, -cam, vb. impf. drängen, zwingen, C.; — prim. jaj.
  31. jájce, * n. 1) das Ei; bolje je eno jajce, kakor sneden vol, = besser ein "habe ich" als zwei "hätte ich", Npreg.- Cig.; tudi: rajši imam danes jajce, kakor jutri kokoš, C.; Jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — pražena jajca = cvrtje, das Eierschmalz, C.; v trdo (mehko) kuhano jajce, hart (weich) gesottenes Ei, Cig.; naleženo jajce, das Brütei, Cig.; = nasajeno j., V.-Cig.; = valitno j., Guts.; nasadno j., zum Bebrüten taugliches Ei, Cig.; jajce klopoče, das Ei schlottert, Cig.; — 2) die Hode, Cig., pl. die Hoden; das männliche Zeugungsglied; — 3) pasja jajca, das Knabenkraut (orchis), C.; — 4) ptičja jajca, eine Art kleine, süße Zwetschken, SlGradec- C.
  32. jȃjckati, -am, vb. impf. wehklagen, ächzen, ogr.- C.; — prim. jaj.
  33. jȃjčar, -rja, m. 1) der Eierhändler, Cig., Jan., M., Štrek.; — 2) der Löwenzahn (taraxacum officinale), Tolm.- Erj. (Torb.); — nekak oreh (jako debel in dober), Slap v Ipavi- Erj. (Torb.).
  34. jȃjčarica, f. die Eierhändlerin, Jan., M.
  35. jajčáriti, -ȃrim, vb. impf. den Eierhandel betreiben, Cig., Jan.
  36. jȃjčarski, adj. die Eierhändler betreffend: j. trg, der Eiermarkt, Cig.
  37. jájčast, adj. eiförmig, eirund, oval.
  38. jájčəce, n. dem. jajce; das Eichen; (jajčice, Mur., Cig., Jan.).
  39. jájčən, -čna, adj. Ei-, Eier-; jȃjčna jed, Z.; jajčna lupina, die Eierschale, Cig.
  40. jájčji, adj. Ei-, Eier-; jajčje lupine; jajčje okrogel, eirund, oval, Zv.
  41. jájčkast, adj. jajčast, Cig.
  42. jájčkọ, n. nav. le pl. jajčka, dem. jajca.
  43. jȃjčnat, adj. Eier enthaltend, Z.; jajčnata juha, die Eisuppe, Cig.
  44. jȃjčnica, f. die Eierbirne, C.
  45. jȃjčnik, m. 1) der Eierstock, Mur., Cig. (T.); — 2) das Eierbrot, C., Z.; — der Eierkuchen, Cig., Jan.
  46. jȃjčnjak, m. 1) der Eierstock, Mur., Cig., Nov.; — 2) der Hodensack, C.
  47. jájən, -jna, adv. = jajčen, C., Z.
  48. jāk, m. der Yak, = kruleči vol (bos grunniens), Erj. (Z.).
  49. jȃk, jáka, adj. 1) stark, Mur., Cig., Jan., na vzhodu; — adv. jako, stark, sehr, tüchtig; jako lep; jako okregati koga, Cig.; — 2) stattlich, sauber, C., Št., Dol.; jaka deklina, SlGor.; — vortrefflich: Domlatki so jaki, Danj. (Posv. p.); — 3) wacker, brav, Mur., Cig., Jan., C., Dol.; jaki vojaki, Cig.; — compar. jačji, jakši.
  50. jȃkəc, -kca, m. 1) die Garbenmandel, SlGor.- C.; — 2) der Tanzbär, Lašče- Levst. (M.); — dem. Jaka, Jakob.
  51. jȃkobka, f. die Jakobsbirne, Cig.
  52. jȃkobnik, m. der Monat Juli, C.
  53. jȃkobščak, m. 1) der Monat Juli, C., Svet. (Rok.); — 2) der Jakobsapfel, Cig.; — 3) neka vrsta krompirja, Lašče- Levst. (Rok.), LjZv.
  54. jȃkobščica, f. die Jakobstraube, Cig.
  55. jákost, f. 1) die Stärke, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — die Intensität: j. svetlobe, die Lichtstärke, j. nihaja, die Schwingungsintensität, j. toka, die Stromstärke, Cig. (T.); — 2) die Tüchtigkeit, die Vortrefflichkeit, Cig., C., M.; — = krepost (Tugend), ogr.- C.; — 3) jakost (= trdnjavo) v rokah imeti, die Sicherstellung in den Händen haben, BlKr.- M.
  56. jákostən, -tna, adj. kräftig, stark, Z., Jan. (H.).
  57. jȃkši, adj. compar. ad jak, C., jvzhŠt.
  58. jȃl, m. 1) der Neid, die Missgunst, Mur., C., vzhŠt.- Mik.; srditost, jal, jad, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Uebel: stare jale imeti v petah od trešljike, C.; — prim. stsl. alъ, nequitia, ali tur. jal, Trug, Mik. (Et.).
  59. jȃł, jála, adj. = jalov, Mur., Jan.
  60. jalāpa, f. die Jalapenwurzel, die Reinigungswurzel, Cig., C.
  61. jalāpji, adj. j. koren = jalapa, Cig.
  62. jȃləc, -lca, m. der Betrüger, C.
  63. jálən, -lna, adj. 1) neidisch, Mur.; j. komu biti, C., Mik., vzhŠt.; — 2) trügerisch, ogr.- M., C.; vse je jalno in nestalno, C.
  64. jáliti, -im, vb. impf. verstellen: j. obraz, heucheln, C.; j. se, heucheln, falsch, neidisch handeln, C., Mik.
  65. jȃlnik, m. 1) der Neider, der Falsche, ogr.- C.; — 2) der Heuchler, der Betrüger, kajk.- Valj. (Rad).
  66. jálnọ, adv. = menda, C., ogr.- Raič ( Nkol. 1868. 66.); — prim. javalne.
  67. jálnost, f. 1) der Neid, C., Mik., vzhŠt.; — 2) der Trug, die Falschheit, ogr., kajk.- Valj. (Rad); j. sveta, ogr.- Let.
  68. jáłša, f. = jelša, C., BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  69. jałšenják, m. = jelševje, der Erlenwald, kajk.- Valj. (Rad).
  70. jałšíka, f. neko jabolko, kajk.- Valj. (Rad).
  71. 1. jȃm, m. die großblättrige Rüster, Ulme, Mariborska ok.- C., Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. tirol.-nem. ilm, C.
  72. 2. jȃm, m. = jan, ogr.- C.
  73. jáma, f. 1) die Vertiefung, die Grube; gnojna j., die Mistgrube; konopna, lanena j., die Flachs-, Hanfdarre, Cig., M., Notr.; — laporjeva jama, die Mergelgrube, Cig.; — = grob; prvo v jamo, drugo v slamo, (o vdovcu, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo), Kras- Erj. (Torb.); — 2) das Loch, Rez.- C.; das Erdloch, die Erdhöhle, der Bau der Füchse, Kaninchen, Fischottern u. dgl., Cig.; die Mine, Cig.; — die Grube, das Bergwerk, Cig.; der Schacht, M.; rudna j., Jan.; rudno jamo načeti, den Grubenbau beginnen, Idrija- Frey. (Rok.); j. stisne, pride na poleg, die Erze schneiden sich ab, j. gre na prostore, der Raum dehnt sich in der Grube aus, V.-Cig.; — die Berg- oder Felsenhöhle, die Grotte, Cig., Jan., Kras.
  74. jȃmar, -rja, m. 1) der Grubengräber, Cig.; — der Todtengräber, Cig., ogr.- C.; — 2) = jamnik, C.
  75. jȃmarica, f. 1) die Höhlenbewohnerin, Jan. (H.); — 2) der Höhlenfluss, Cig. (T.), C., Jes.
  76. jámast, adj. 1) grubenartig; — concav, Cig. (T.); dvojno j., biconcav, Cig. (T.); — 2) grubig, voll Gruben, Mur., Cig., Jan.; jamasta cesta, Z.; — 3) höhlig, Cig.; jamaste peči, Grottenfelsen, C.; — löcherig, Cig., Jan.
  77. jamastoizbǫ̑čen, adj. convexconcav, Sen. (Fiz.).
  78. jamati, -am, vb. impf., Met.- Cig.; pogl. amati.
  79. jāmb, m. ein Versfuß: der Jambus, (˘‐), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  80. jámbor, m. = jambora, Jan. (H.).
  81. jámbora, f. der Mastbaum, Pohl., Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. it. albero, der Mastbaum, Mik. (Et.).
  82. jȃmbrək, -brəka, (-brka), m. jelšev cvet, kajk.- Valj. (Rad); — prim. jabranek.
  83. jāmbski, adj. jambisch, Cig. (T.).
  84. jámčiti, jȃmčim, vb. impf. bürgen, nk.; ( hs.); — prim. jemčiti.
  85. jȃmək, -mka, m. = jamljič, C.
  86. jámica, f. dem. jama; 1) kleine Grube, das Grübchen; j. na ognjišču, die Herdgrube; j. na licu, das Backengrübchen, Cig.; die Bienenzelle, C.; — = grobec: tiha jamica; — 2) das Höhlchen, Cig.
  87. jȃmič, m. kleine Grube, C., Z.; žlebi ali jamiči, po katerih voda teče, Dict.; v skalo vsekani rovi in jamiči, LjZv.; — das Loch im Pflock der Stampfmühle, Valj. (Rad).
  88. jámičast, adj. 1) voll Grübchen, grubig, Mur., Cig.; — löcherig, Cig.; jamičast sir, Habd.- Mik., Dict.; — 2) concav, Cig. (T.).
  89. jȃmičati, -am, vb. impf. kleine Gruben machen, ( n. pr. kadar krompir sade), BlKr.
  90. jamičica, f. dem. jamica; das Grübchen, Cig.
  91. jȃmičkati, -am, vb. impf. Grübchen machen ( n. pr. kadar krompir sade), vzhŠt.
  92. jamína, f. die Grube, Z.; der Graben, Mur.
  93. jȃmljica, f. die Grube, Z.; — ropar smukne skozi majhno odprtino v jamljico pod hišo, DSv.; — der Dörrofen, C.; — pogl. jamnica.
  94. jȃmljič, m. 1) die Furche: pri oranju hodi desni vol po jamljiču, Lašče- Levst. (M.), Notr.; — = razor med dvema njivama, Cig., Notr.; — 2) der Schram ( mont.), Ravn.- Cig.
  95. jȃmljičək, -čka, m. dem. jamljič; kleine Furche, Grube: j. okoli drevesa, da vodo pridržuje, Nov.
  96. jȃmnat, adj. voll Gruben, Z.
  97. jȃmnica, f. 1) die Flachsdarre, Cig.; — 2) v zemljo izkopana jama z vrati, kjer se po zimi repa, krompir i. dr. hrani, die Rübengrube, C., Z., Kr.
  98. jȃmnik, m. der Höhlenbewohner, C., Z.
  99. jamomę̑rəc, -rca, m. rudarski merčin, der Markscheider, Cig., Jan., DZ.
  100. jamomę̑rski, adj. Markscheide-, DZ.

   44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA