Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (45.101-45.200)

  1. izstrúgati, -gam, vb. pf. 1) ausdrechseln, Cig.; — 2) ausschaben, radieren, Cig., DZ.
  2. izstrugljáti, -ȃm, vb. pf. auskratzen, ausradieren: z nožem i., Cig.
  3. izstrúžiti, -im, vb. pf. ausdrechseln, Cig.
  4. izsúkati, -kam, -čem, vb. pf. herauswinden, ausdrehen, Cig.
  5. izsušénje, n. die Austrocknung, die Trockenlegung, nk.
  6. izsušíti, -ím, vb. pf. austrocknen, trocken legen, Cig. (T.), nk.; — i. se, austrocknen ( intr.), Dalm.- C., nk.
  7. izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)- Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
  8. izšáliti se, * -im se, vb. pf. aufhören zu scherzen, ausscherzen, Cig.
  9. izščéniti, -ščę̑nem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen herausbringen, herauszwicken, Cig.
  10. izščę́titi, -im, vb. pf. ausbürsten: suknjo i., Cig.
  11. izščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen herausbringen, auszwicken, Cig.
  12. izščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = izščeniti, Cig.
  13. izšeprtljáti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplaudern, Jurč., SlN.
  14. izšíbati, -šı̑bam, vb. pf. ausstäupen, ausstreichen: i. tatu, Cig.
  15. izšibíti se, -ím se, vb. pf. eingebogen werden: tramovje se je izšibilo, vzhŠt.
  16. izšíti, -šı̑jem, vb. pf. = obšiti, ausnähen, Mur.
  17. izškrábati, -am, vb. pf. kratzend aushöhlen: i. pomarančo, Ljub.
  18. izškŕbati, -bam, vb. pf. durch Nagen, Kratzen wegbringen, auskratzen, Cig.
  19. izškrcljáti, -ȃm, vb. pf. = izškrtljati, Jan.
  20. izškrtljáti, -am, vb. pf. ausschnitzeln, Jan.
  21. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
  22. izšǫ̑lati se, -am se, vb. pf. die Schule absolvieren, die Studien vollenden; izšolal se je na Dunaju; — bila je izšolana v mestu, Jurč.; izšolan, geschult, Cig.
  23. izštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. auszählen, zuende zählen; nihče ne more zvezd izšteti.
  24. izštǫ́rati, -am, vb. pf. die Stöcke der gefällten Bäume ausgraben, ausstocken, Cig.
  25. izštŕkati, -štȓkam, vb. pf. ausspritzen: kravi mleko iz zizka i., C., Z.
  26. izštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. ausspritzen, Cig.
  27. izšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verrauschen, verbrausen; tudi: i. se, Cig.
  28. izšúpiti, -im, vb. pf. aushöhlen: drevo i., Jan. (H.).
  29. iztȃčkati, -am, vb. pf. v tačkah izvoziti: i. rudo, Erz auslaufen, Cig.
  30. iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.
  31. iztákniti, -nem, vb. pf., pogl. iztekniti.
  32. iztȃnjšati, -am, vb. pf. dünner machen, verdünnen, Cig.
  33. iztečȃj, m. der Ablauf, Cig. (T.), DZ.
  34. iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.
  35. iztečína, f. das Ausgeflossene, Cig. (T.).
  36. iztę̑ga, f. die Ausstreckung, C.
  37. iztę́gati, -gam, -žem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken, Jan.; dva sv. Janeza sta: eden dan krči, drugi ga izteže, Notr.- Erj. (Torb.); jezike i., übel nachreden, Z.; i. se, sich strecken, Z.
  38. iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben ( zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.
  39. iztę́gnjenəc, -nca, m. ein Messer, das sich nicht zuschließen lässt, Cig., C.; ( opp. sklepec).
  40. iztę́htati, * -tę̑htam, vb. pf. auswägen; vse blago i.
  41. iztèk, -tę́ka, m. der Auslauf (des Wassers), Cig., Jan., C.; — der Ablauf, die Erlöschung, Cig., C.; — der Ausgang, C.; slabi i., der Misserfolg, Cig.
  42. iztẹ́kanje, n. das Ausrinnen, M.; der Ausfluss ( phys.), Cig. (T.).
  43. iztẹ́kati, * -tẹ̑kam, vb. impf. ad izteči; ausfließen, entströmen, erquellen, Cig., Jan., M.; — i. se, münden, Cig., Jan., nk.; — ablaufen, zuende gehen; ura se izteka, Z.
  44. iztəkníti, ** -táknem, vb. pf. 1) ausstechen; oči komu i., mozeg iz kosti i., Z.; — 2) etwas, was in einer Sache steckt, herausnehmen, BlKr.- M.; — ausstöbern, ausfindig machen; vsako reč iztakne; i. jo, übel ankommen; nekaj je izteknil, es ist ihm etwas (Unangenehmes) widerfahren, jvzhŠt.; — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, Jan., h. t.- Cig. (T.); — iztaknjen kot, ausspringender Winkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  45. iztę́łən, * -łna, adj. frischmelk, Cig.; iztelna krava, eine Kuh, die gekalbt hat, Cig., vzhŠt.
  46. iztelę́titi se, -ę̑tim se, vb. pf. aufhören zu kalben, C.
  47. iztelíti se, -ím se, vb. pf. 1) = steliti se, abkalben, Cig., C.; — 2) i., aufhören zu kalben, auskalben, Z.; (bolje: i. se).
  48. iztəncáti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, Dict.
  49. iztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen: i. testo, Pjk. (Črt.).
  50. iztẹpȃłnica, f. die Kleidergeißel, Cig.
  51. iztẹpálọ, n. = iztepalnica, Cig.
  52. iztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad iztepsti; ausschlagen, ausstäupen, ausklopfen; i. prah iz obleke, i. obleko; i. zrnje iz snopov, snope i.; herausschütteln, ausbeuteln, Mur.
  53. iztepı̑, f. pl. slabša slama, ki se iztepe, kadar škopnike delajo, ter poveže v iztepnike, Polj.
  54. iztę̑pki, m. pl. die Buttermilch, = izmetki, C.; pogl. stepki.
  55. iztépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Schlagen herausbringen; prah i. iz obleke, herausklopfen; — ausprügeln (aus einem Orte), wegprügeln, Cig.; — erprügeln, erklopfen, Cig.; — 2) ausklopfen: i. suknjo, Cig.; ausbeuteln, Mur.; ausstäupen, ausstreichen: tatu i., Cig.
  56. izteptáti, * -ȃm, vb. pf. durch Treten herausbringen, austreten: zrnje i., Cig.
  57. iztę̑rjati, -am, vb. pf. (eine Schuld) durch Fordern einbringen; dolgove i.
  58. iztésati, -tę́šem, vb. pf. mit der Axt ausarbeiten, aushauen, auszimmern; ne more se iz vsakega lesa podoba iztesati, Cig.
  59. iztezȃłnica, f. die Folterbank: na iztezalnico položiti, LjZv.
  60. iztę́zati, -am, vb. impf. = iztegati; — i. se, im Verrecken begriffen sein, Z.
  61. iztı̑ha, adv. = iz tiha, iztihoma, Jan. (H.).
  62. iztı̑homa, adv. im Stillen, geheim, C.
  63. iztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad iztekniti; 1) ausstechen: i. oči; — 2) stöbern; po vseh kotih iztikati; otroci radi iztikajo po kuhinjah, Erj. (Izb. sp.); — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, h. t.- Cig. (T.).
  64. iztı̑ranəc, -nca, m. der Verbannte, der Verwiesene, Cig., C.
  65. iztı̑ranje, n. die Vertreibung, Zora.
  66. iztı̑rati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.
  67. iztı̑rjati, -am, vb. pf. = izterjati.
  68. iztìs, -tísa, m. = iztisk, Cig., Jan., nk.
  69. iztı̑sək, -ska, m. = iztisk, Cig., Jan.
  70. iztı̑sk, * m. der Abdruck, das Exemplar (eines Druckwerkes), DZ.
  71. iztískati, -am, I. vb. impf. ad iztisniti; herausdrücken, auspressen, entpressen, Cig., Jan.; — II. vb. pf. zuende drucken, den Druck beenden: knjigo, vse knjige i., nk.
  72. iztísniti, -tı̑snem, vb. pf. mit einem Druck herausbringen, ausdrücken, entpressen; — herausdrängen, herausschieben.
  73. iztíščati, -ím, vb. pf. durch anhaltendes Drücken herausbringen, hinausdrücken, Mur.; — i. koga, verdrängen, nk.; — i. iz koga kaj, jemandem etwas abdrücken, Cig.
  74. iztkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. fertigweben, ausweben.
  75. iztlȃčək, -čka, m. i. olja, kar se enkrat olja iztlači (izpreša), Dict.
  76. iztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. durch Pressen, Drücken herausbringen, erpressen, auspressen; i. mošt iz sadja, Pirc; — solze i., Thränen erzwingen, C.; težko i. kako besedo iz koga, jvzhŠt.; mit dem Treten ( z. B. der Trauben) fertig werden: vse grozdje smo iztlačili.
  77. iztlẹ́či, -tółčem, vb. pf. = iztolči, Cig.
  78. iztlẹ́ti, -tlím, vb. pf. zuende glimmen, verglimmen, Cig.
  79. iztočàn, -ána, m. der Bewohner des Orientes, Zv.; — prim. iztok 2).
  80. iztǫ̑čək, m. nav. pl. iztočki, die Weinreste in den Fässern, jvzhŠt.
  81. iztǫ́čən, -čna, adj. 1) Ausfluss-: iztočni kot, der Ausflusswinkel, Žnid.; — 2) = vzhoden, Jan.; ( hs.); — 3) iztočni greh = izvirni greh, die Erbsünde, ogr.- C.
  82. iztočíłən, -łna, adj. Ausfluss-: iztočı̑łna cev, Sen. (Fiz.).
  83. iztočílọ, n. das Ausflussrohr, h. t.- Cig. (T.).
  84. iztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) vollends ausschenken; vino i. iz steklenice, iz soda; — entströmen machen: ta misel mi grobo solz iztoči, C.; kri komu i., jemanden entbluten, Cig.; — 2) ausdrechseln, Cig.
  85. iztǫ̑čje, n. der Ausfluss, die Mündung, C.
  86. iztǫ̑čnik, m. der Ostwind, Z.; — prim. vzhodnik.
  87. iztogotíti se, vb. pf. sich ausärgern, seine Wuth ausschäumen lassen, Cig.
  88. iztòk, -tǫ́ka, m. 1) der Ausfluss, der Abfluss, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; iztoki tvoje štirne, Škrinj.- Valj. (Rad); die Mündung eines Flusses, Mur., Cig., Jan.; i. Morave v Donavo, Navr. (Kop. sp.); — die Emanation, Cig., Jan.; — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; ( hs.).
  89. iztółči, -tółčem, vb. pf. herausklopfen, aushämmern; — erklopfen, Cig.
  90. iztołkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, C.
  91. iztołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. ausdeuten, verdolmetschen, Cig.; übersetzen, C.; v slovenski jezik i., Dalm., Rec.
  92. 1. iztopíti, -ím, vb. pf. durch Schmelzen herausbringen, ausschmelzen, Cig.
  93. 2. iztǫ́piti, -im, vb. pf. abstumpfen, M.
  94. iztǫ́žiti, -tǫ́žim, vb. pf. durch eine gerichtliche Klage erlangen, erreichen, einklagen, erklagen; i. dolg; tožil sem, pa nič nisem iztožil.
  95. 1. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. ausplagen, ausmartern, Cig.; abquälen, C.
  96. 2. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. i. komu glavo, um, den Kopf verrücken, Cig.; — prim. trap.
  97. iztrátiti, -im, vb. pf. = potratiti, vergeuden, Z.
  98. iztȓcati, -am, vb. pf. ausklopfen: i. posodo, da prah odleti, C.
  99. iztrẹ̀b, -trẹ́ba, m. 1) = iztreba 1), Cig.; — 2) pl. iztrebi, die Nachgeburt, Cig., Mik.
  100. iztrẹ̑ba, f. 1) das Ausputzen, die Reinigung, Mur., C.; — i. gozda, die Lichtung des Waldes, C.; — die Entleerung ( zool.), Cig. (T.), C.; — 2) die Nachgeburt, Cig., C.

   44.601 44.701 44.801 44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401 45.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA