Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (4.501-4.600)

  1. bogoslȃvje, n. die Gottesverehrung, Cig.
  2. bogoslòv, -slǫ́va, m. = bogoslovec, Mur., Cv.
  3. bogoslǫ̑vəc, -vca, m. der Theologe, Cig., Jan., nk.
  4. bogoslǫ́vən, -vna, adj. theologisch, Cig., Jan., nk.
  5. bogoslǫ̑vje, n. die Theologie, die Gottesgelehrsamkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  6. bogoslǫ̑vnica, f. die theologische Anstalt, Jan., C., nk.
  7. bogoslǫ̑vski, adj. theologisch, Mur., nk.
  8. bogoslǫ̑vstvọ, n. = bogoslovje, Mur., Jan., nk.
  9. bogosprávən, -vna, adj. Gott versöhnend: bogospravni dar, das Versöhnungsopfer, Cig., Burg.
  10. bogosprȃvnik, m. der Gottversöhner, Cig.
  11. bogotȃjstvọ, n. die Gottesleugnung, der Atheismus, Jan., Cig. (T.), nk.
  12. bogovȃnje, n. 1) das Götterleben, Cig.; — 2) das Wahrsagen, Cig., M., Boh., Jap. (Sv. p.), Vrt.; bogovanje in copranje, Dalm.
  13. bogováti, -ȗjem, vb. impf. 1) als Gott herrschen, C.: človek snuje, Bog boguje, Vrt., SlN.; — 2) wahrsagen, Guts., Jan., Trub., Dalm., Boh.; — vermuthen, errathen, Meg.; — prim. lat. divinare, C.
  14. bogovȃvəc, -vca, m. der Wahrsager, Cig.
  15. bogovȃvka, f. die Wahrsagerin, Cig.
  16. bǫ́govəc, -vca, m. der Wahrsager, Dict., Cig., Dalm., Kast.
  17. bogovę̑rəc, -rca, m. = bogovernik, Jan.
  18. bogovę́rən, -rna, adj. deistisch, Cig.
  19. bogovę̑rje, n. der Gottesglaube, Cig. (T.).
  20. bogovę̑rnik, m. der Gottesgläubige, Cig.
  21. bogovę̑rstvọ, n. der Gottesglaube, der Deismus, Cig.
  22. bogovládən, -dna, adj. theokratisch, Cig., Jan.
  23. bogovlȃdje, n. die Theokratie, Cig. (T.).
  24. bǫ́govničək, -čka, m. hlebček kruha (bogovničke dele beračem ob "žegnanju"), Gor.
  25. bogǫ̑vstvọ, n. das Götterthum, Cig., Jan.
  26. bogozaničeváłən, -łna, adj. gotteslästerlich, Cig.
  27. bogoznȃnstvọ, n. die Gottesgelehrtheit, Cig., Jan.
  28. bȏgstvọ, * n. = boštvo (Gottheit), Jan., Bas., Pohl., ogr.- Valj. (Rad), Preš.
  29. bojazljìv, ** -íva, adj. furchtsam, schüchtern, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., nk.
  30. bojazljívost, f. die Furchtsamkeit, die Schüchternheit, Cig.
  31. bojeváłən, -łna, adj. streitbar, Cig., Jan.
  32. bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.- Valj. (Rad).
  33. bojeváłnost, f. die Streitbarkeit, Cig., Jan.
  34. bojevȃnje, n. das Kämpfen.
  35. bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
  36. bojevȃvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan., Škrinj.- Valj. (Rad), nk.
  37. bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).
  38. bojevína, f. die Kriegssteuer, C.
  39. bojevı̑t, adj. kampflustig, kriegerisch, streitbar, C., Cig. (T.), nk.
  40. bojevník, m. = bojnik, Cig., C., Let.
  41. bokovı̑t, adj. bauchig, bauschig, C.
  42. bolẹ́hav, adj. kränkelnd, kränklich.
  43. bolẹ́havəc, -vca, m. der Kränkliche, der Sieche, Cig., Jan., C.; ljudje v nesreči, bolehavci, pokrevljenci, Ravn.
  44. bolẹ́havica, f. die Kränklichkeit, C.
  45. bolẹ́havka, f. ein kränkliches, sieches Weib, Cig., Jan.
  46. bolẹ́havost, f. die Kränklichkeit.
  47. bolẹhováti, -ȗjem, vb. impf. kränkeln, Jan.
  48. bolẹ́vanje, n. das Kränkeln, M.
  49. bolẹ́vati, -am, vb. impf. öfters krank sein, an einer Störung der Gesundheit leiden, Mik., Levst. (Pril.).
  50. bolẹzljìv, -íva, adj. = bolezniv, Guts., Jan., SlN.
  51. bolẹzljívost, f. = boleznivost, Guts., Jan.
  52. bolẹznìv, -íva, adj. krankhaft: stara, bolezniva kri, Guts. (Res.); — kränklich, Mur.; — boleznivo srce, krankes Herz, C.; — schmerzlich, Krelj.
  53. bolẹznováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, Mur., Vrt.
  54. bołhajìv, -íva, adj. voll Flöhe, Lašče- Levst. (M.).
  55. bolhàv, -áva, adj. voll Flöhe, Meg., Jan., Polj.
  56. bołhljìv, -íva, adj. = bolhav, Mur.
  57. boljȃrstvọ, n. die Aristokratie, die Aristokraten, Cig. (T.).
  58. boljšȃva, f. die Besserung, C.
  59. bołnoglàv, -gláva, adj. kopfleidend, Jan.
  60. boloslǫ́vən, -vna, adj. pathologisch, Cig.
  61. boloslǫ̑vje, n. die Krankheitslehre, die Pathologie, Cig., DZ.
  62. boloslǫ̑vski, adj. pathologisch: boloslovska kemija, DZ.
  63. bolovȃnje, n. das Kranksein, Cig.
  64. bolováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, laborieren, Cig., Jan., C.; — hs.
  65. bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.
  66. bolvančár, -árja, m. der Götzendiener, M., C.
  67. bolvaníca, f. der Götzentempel, C.
  68. bolvȃnski, adj. Götzen-, Z.
  69. bolvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.- Valj. (Rad).
  70. bołzȃva, f. = korenje, repa kot živinska hrana, SlGradec- C.
  71. bombardovȃnje, n. das Bombardement, Cig., Jan.
  72. bombardováti, -ȗjem, vb. impf. mit Bomben beschießen, bombardieren, Cig., Jan., nk.
  73. bombȃžev, adj. aus Baumwolle, Cig., Jan., nk.; Baumwoll-, Cig., Jan.; bombaževa preja, das Baumwollgarn, Tuš. (R.); bombaževa predilnica, die Baumwollspinnerei, Cig.
  74. bombȃževəc, -vca, m. die Baumwollstaude, zelni b. (gossypium herbaceum), drevesni b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum), Tuš. (R.).
  75. bombȃževina, f. die Baumwollware, der Baumwollzeug, Cig., Jan., DZ.; tudi bombaževína.
  76. borı̑təv, -tve, f. der Kampf, der Wettkampf, das Ringen, das Fechten, Jan., nk.
  77. borı̑tva, f. = boritev, C.
  78. borı̑vəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan.; der Fechter, Cig., Jan.; der Ringer, Jan., Valj. (Rad).
  79. borı̑vka, f. die Kämpferin, die Streiterin, Cig., Jan.; die Fechterin, Jan.; die Ringerin, Jan.
  80. borı̑vski, adj. Kämpfer-, Fechter-, Ringer-: borivska zvijača, der Fechterstreich, Cig.
  81. borı̑vstvọ, n. die Fechterkunst, Cig.
  82. borljìv, -íva, adj. kampflustig, Cig., Jan.
  83. borljívost, f. die Kampflust, Cig., Jan.
  84. borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.
  85. borǫ́včev, adj. = borov, Cig.; borovčeva drva, Gor.
  86. borǫ́vəc, -vca, m. = bor.
  87. borǫ́vən, -vna, adj. 1) Föhren-, Kiefer-, Jarn., M.; — 2) nicht fein, grob, C.; — prim. borov.
  88. borovíca, f. = brina, Št.- Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora- Zora.
  89. borovı̑čje, n. 1) = brinje, Mur., Št.
  90. borovı̑čji, adj. Wacholder-, Mur.
  91. borovína, f. das Kieferholz, das Föhrenholz.
  92. borovı̑nka, f. 1) = borovnica, C.; — 2) die Wacholderbeere, C.
  93. borovíšče, n. = borovje, C.
  94. borǫ̑vje, n. coll. der Föhrenwald, der Kieferwald; borovjè, ogr.- Valj. (Rad).
  95. borǫ̑vka, f. 1) der Kienspann, C.; — 2) eine Art Schwamm, C.
  96. borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.
  97. borovnı̑čar, -rja, m. der Heidelbeerensammler, Cig.; der Heidelbeerenverkäufer, Vrt.
  98. borovníčast, adj. heidelbeerblau, Cig.
  99. borovníčevəc, -vca, m. der Schwarzbeerenbrantwein, der Heidelbeerengeist, Cig., Kr.
  100. borovníčevje, n. coll. das Heidelbeergesträuch.

   4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA