Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (44.801-44.900)

  1. izprekȃrjanje, n. das Zanken, C.
  2. izprekȃrjati se, -am se, vb. impf. = prekarjati se, zanken, Guts., Cig., C.
  3. izprẹ̑koma, adv. quer, (sp-) Cig.; querüber, von der Seite: i. koga bezati, SlN.; — pot je i., (sp-), to je: ni strma, Svet. (Rok.).
  4. izprelẹ̑p, -lẹ́pa, adj. = prelep, überaus schön, herrlich, (spre-) Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Kr.; izprelepo dišati, Levst. (Zb. sp.).
  5. izprelẹpóta, f. die Pracht, Jan., ZgD.
  6. izprelẹpotíčiti, -ı̑čim, vb. pf. izprelepotičen, geschnörkelt ( stil.), Cig. (T.).
  7. izprelẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad izpreleteti.
  8. izpreletẹ́ti, ** -ím, vb. pf. 1) hinüberfliegen: Ta ptičica izpreletela Taj na sprednji oltar, Npes.-Vraz; — izpreletelo se je, es hat schnell aufgehört zu regnen, es ist das Wetter vorübergegangen, Cig.; — 2) z očmi i., überblicken, Cig.; — anwandeln, befallen; mraz me je izpreletel, es lief mir kalt über die Haut, Cig.; groza, strah me izpreleti, mi mozeg in kosti izpreleti, wandelt mich an, dringt mir durch Mark und Bein, Cig.; rdečica me izpreleti, ich erröthe plötzlich, Cig.; (tudi: izpreletim od rdečice, C.).
  9. izpreljȗb, -ljúba, adj. = preljub, (spre-) Cig., Jan., Šol.
  10. izprẹ̑ma, f. der Vorspann, Z., Levst. (Nauk).
  11. izpremẹ̑mba, f. die Veränderung, die Verwandlung.
  12. izpremẹ̑n, m. = izprememba, Cig., C.; — njiva je v izpremenu, t. j. dva gospodarja jo uživata, vrsteč se leto za letom, Svet. (Rok.).
  13. izpremẹ̑na, f. die Verwandlung, die Veränderung, Cig., Jan.; — die Phase, Jan.
  14. izpremẹ̑nək, -nka, m. 1) die Aenderung, Mur., C.; der Wechsel, Mur.; die Metamorphose, Rog.- Valj. (Rad); — 2) = izprevržek, die Abart, C.
  15. izpremẹníti, -ím, vb. pf. verändern; lice i., die Farbe wechseln, Cig.; i. se, sich ändern; nič se ni izpremenil, tak je, kakršen je bil; umwandeln; vodo v vino i.; i. se, sich verwandeln; veselje se je v žalost izpremenilo.
  16. izpremẹ́njast, adj. = izpreminast, C.
  17. izpremẹ́njati, -am, vb. impf. ad izpremeniti, Mur.; nespameten (človek) se kakor mesec izpremenja, Škrinj.- Valj. (Rad).
  18. izpremẹnjénje, n. die Veränderung, die Verwandlung; i. Jezusovo, die Verklärung Jesu, Cig.
  19. izpremetanína, f. das Untereinander, C.
  20. izpremẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izprevreči; i. se, sich verwandeln: na (v) volkove se i., LjZv.; — (izpremetale so ga barve, er wechselte die Farben, Jurč.).
  21. 1. izpremı̑n, m. = izprememba, Mur., Cig., Jan., Nov.; — die Verklärung, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schillern, M.
  22. 2. izpremı̑n, m. das Verschwinden, Mur.
  23. izpremínast, adj. = izpreminjast, schillernd: izpreminasta kokoš, Lašče- Levst. (M.); izpreminasti mramor, der Muschelmarmor, Erj. (Min.).
  24. izpremínati, -am, vb. impf. = izpreminjati; — i. se, schillern, Lašče- Levst. (M.).
  25. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
  26. izpremínjanje, n. die Veränderung; i. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); i. glasa, die Mutation der Stimme, Cig. (T.); i. vremena, der Wetterwechsel, Cig.; i. barv, der Farbenwechsel, Cig.; i. glasov, der Lautwechsel, die Lautveränderung ( gramm.), Cig. (T.); — das Schillern, Gor.
  27. izpremínjast, adj. schillernd, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  28. izpremínjati, -am, vb. impf. ad izpremeniti; verändern, verwandeln; i. se, sich verändern, wechseln; vse se izpreminja na svetu; — i. se, schillern, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
  29. izpremı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Aenderung des Vorsatzes, Cig.; die Sinnesänderung, Jan.
  30. izpremísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) = premisliti, Mur.; izpremišljen, vorbedächtig, discret, Cig., Jan.; vorsätzlich: izpremišljeno ubijanje, C.; — 2) i. se, sich eines andern besinnen, den Entschluss ändern, Cig., Jan., C.
  31. izpremíšljati, -am, vb. impf. ad izpremisliti, Cig.
  32. izprẹ́miti, -im, vb. pf. = spremiti, Trub., Levst. (Nauk).
  33. izpremladíti se, -ím se, vb. pf. jung werden, sich verjüngen, Jan.
  34. izpremlajáč, m. človek, ki se izpremlaja, Polj.
  35. izpremlájati se, -am se, vb. impf. ad izpremladiti se; — kindische Possen treiben, scherzen, Gor.- Cig.; otroci se izpremlajajo, Polj.; — eine Arbeit, wie zum Scherz, ohne Ernst und Erfolg verrichten, Gor.
  36. izprẹ́mljati, -am, vb. impf. izpremiti, = spremljati, Trub., Levst. (Nauk).
  37. izprẹ̑mnik, m. der Vorspann leistet, der Vecturant, Levst. (Nauk).
  38. izprẹ̑msati, -am, vb. pf. 1) erzwingen, Z.; — 2) dobro i. koga, jemandem ein Capitel lesen, ("izprejmsati") Trub. (Post.).
  39. izprẹ̑mski, adj. Vorspanns-: i. zakupnik, der Vorspannspächter, Levst. (Nauk).
  40. izpreobráčanje, n. das Bekehren; i. nejevernikov, die Heidenbekehrung, Cig.
  41. izpreobráčati, -am, vb. impf. ad izpreobrniti; i. nevernike; — i. obligacije, convertieren, DZ.
  42. izpreobrnı̑telj, m. der Bekehrer, Cig.
  43. izpreobŕniti, -nem, vb. pf. umwandeln, Mur., Cig., Jan.; v pepel i., einäschern, Cig.; v puščavo i., veröden, Cig.; — bekehren; pogana i. h krščanski veri; grešnika i.; i. se, sich bekehren; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne, Npreg.
  44. izpreobŕnjenəc, -nca, m. der Bekehrte, der Proselyt, Cig., Jan., Let.
  45. izpreobŕnjenje, * n. die Bekehrung, Jan.; — die Sinnesänderung, Cig.
  46. izpreobŕnjenka, f. die Bekehrte, Cig., Jan.
  47. izpreobúti, -ȗjem, vb. pf. = preobuti, Z.
  48. izpreopíti se, -píjem se, vb. pf. sich betrinken, M.
  49. izpreperẹ́ti, -ím, vb. pf. = prepereti, Cig.
  50. izpreplésti, -plétem, vb. pf. verflechten: i. med seboj, in einander verflechten, Zora; izprepleten, verflochten, Cig. (T.).
  51. izprę́sti, -prę́dem, vb. pf. 1) mit dem Spinnen fertig werden, ausspinnen; — verspinnen, Cig.; vse predivo i., jvzhŠt.; — 2) i. se, sich entspinnen, Cig.
  52. izprę́šati, -am, vb. pf. auspressen.
  53. izpreudȃrək, -rka, m. = preudarek, die Ueberlegung, Z.; i. si vzeti, bedenken, C.
  54. izpreudárən, -rna, adj. bedächtig, klug, C.
  55. izpreudáriti, -ȃrim, vb. pf. = preudariti, C., Z.
  56. izpreumẹ́tən, -tna, adj. verständig, C.
  57. izpreumẹ́ti, -mẹ̑jem, (-mẹ̑m), vb. pf. 1) verstehen, begreifen, Bes., ZgD.; — 2) i. se, sich anders besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, Z.; po veri se človek spet izpreume, Dalm.; — sich auskennen, Cig.
  58. izpreumẹ́tnost, f. die Einsicht, die Geschicklichkeit, C.
  59. izpreúmiti, -im, vb. pf. eines andern belehren, i. koga, C., Z.
  60. izpreȗmljaj, m. lichter Zwischenraum (bei Verrückten), Cig.
  61. 1. izprę́zati, -zam, vb. impf. ad izpreči; = izpregati, C.; vole i., BlKr.
  62. 2. izprę́zati, -am, vb. pf. aufspringen machen; solnce je deske izprezalo, Z.; i. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen udgl.), Cig.; češarki so se izprezali, die Zapfen haben den Samen ausfallen lassen, Z.; grah se je izprezal, die Erbsen liefen aus, Cig., jvzhŠt.; stročiči se izprezajo, Nov.; — peresca rastlinska se izprezajo, entfalten sich, Cig.
  63. izprę́žati, -ím, vb. pf. erlauern; priliko i., Cig.
  64. izprežéljən, -ljna, adj. überaus lieblich, Jan.; Priletela ptičica, Spreželjno ( nam. izp-) je zapela, Npes.- Jan. (Slovn.).
  65. izprežéljnost, f. die Lieblichkeit, Jan.
  66. izpŕgati, -am, vb. pf. = izbrskati: kure seme izprgajo, Ravn. (Abc.).
  67. izprhčáti se, -ȃm se, vb. pf. durch Abliegen mürbe werden, jvzhŠt.; izprhčana jabolka, Št.- Vest.
  68. izprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. = sprhneti, Jan. (H.).
  69. izpričálọ, n. = izpričevalo, Jan., DZ.
  70. izpríčanje, n. 1) die Erweisung, Z.; — 2) die Entschuldigung, Cig.
  71. izpríčati, -prı̑čam, vb. pf. 1) bezeugen, erweisen, darthun; i. se, bezeugt, erwiesen werden; — 2) entschuldigen, Mur., Dol.- Cig.; — i. se, sich rechtfertigen, sich genügend entschuldigen, ogr.- C.
  72. izprı̑čba, f. der Erweis, die Nachweisung, Mur., Cig., Jan.; v izpričbo, zu Urkund dessen, Cig., Jan.
  73. izprı̑čək, -čka, m. = izpričba, Mur., Jan., Ravn.
  74. izpríčən, -čna, adj. 1) Nachweisungs-: izprı̑čno pismo, das Document, Cig.; — 2) erweislich, nk.
  75. izpričílọ, n., Jan., Glas., pogl. izpričevalo.
  76. izprı̑čkati, -am, vb. pf. durch Hadern, Streiten erlangen: i. komu kaj, einem etwas abzanken, Cig.
  77. izprı̑da, f. die Ausartung, die Verderbnis, C.
  78. izprı̑dba, f. die Verderbnis, DZ.; i. hišnega orodja, die Möbelentwertung, Levst. (Pril.).
  79. izpríditi, -prı̑dim, vb. pf. untauglich machen, verderben, corrumpieren; i. se, untauglich werden, ausarten, schlecht werden; izprijen ( nav. izpriden), verderbt, ausgeartet.
  80. izpríjati, -prı̑jam, vb. impf. ad izpriditi, Jan. (H.).
  81. izprı̑jenəc, -nca, m. der Ungerathene, (sprid-) Cig., Ravn.
  82. izpríjenje, n. die Verschlechterung, die Ausartung; ( nav. spridenje).
  83. izprı̑jenost, f. die Verderbtheit, (sprid-) Mur., Cig., Jan., nk.
  84. izprı̑šč, m. nav. pl. izprišči, ein Kinderausschlag, eine Art Flechte, Z.
  85. izpríščiti se, -im se, vb. pf. ausschlagen, Cig.; izpriščilo se mu je po životu, er hat einen Ausschlag bekommen, Z.
  86. izprǫ́sən, -sna, adj. erbittlich, Cig.
  87. izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.
  88. izprostę̑ra, f. die Ausdehnung, C.
  89. izprostı̑rati, -am, vb. impf. ad izprostreti, = razprostirati, Mur., Cig.; kerubima sta svoje peruti izprostirala, (sp-) Dalm.
  90. izprostíti, -ím, vb. pf. befreien, Cig., Jan.; i. se, sich losmachen, Jan.; i. koga vseh troškov, Svet. (Rok.); Da sproščenim ( nam. izp-) bo vseh težav telesa Se srečnim izpolnila volja vsaka, Preš.
  91. izprostǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. geräumig machen, Ip., ogr.- Mik.
  92. izprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. = razprostreti, ausbreiten, Mur., Cig., Boh.; i. roke, Dalm.; ausstrecken: Mozes izprostre roko — in s strašnim hrupom zavezne Egipčane morje, Ravn.
  93. izprǫ̑šnja, f. die Erlangung durch Bitten, Dict.; das Erbitten der Befreiung, Dict.
  94. izpŕskati se, -pȓskam se, vb. pf. ausbocken, ausbrunften, C.; — izprskan (preprosto), verbuhlt, C.
  95. izpŕskniti, -pȓsknem, vb. pf. ausspritzen, Jan. (H.).
  96. izpršáti, -ím, vb. pf. aussprühen, Cig.
  97. izpsíkati, -kam, -čem, vb. pf. auszischen, Mur., Cig., Jan.
  98. izpȗh, m. die Ausdünstung, Cig.
  99. izpúhati, * -pȗham, -šem, vb. pf. hauchend, blasend ausstoßen, Z.; — rauchend verbrauchen: cigare i., Cig.
  100. izpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. mit einem Hauche herausstoßen, Cig.; Turek je bil tu, kakor bi ga bila po noči zemlja izpuhnila, Jurč.

   44.301 44.401 44.501 44.601 44.701 44.801 44.901 45.001 45.101 45.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA