Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (44.701-44.800)

  1. izpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. heraus-, hervorgleiten, Cig.; entgleiten: kaj gladkega lahko izpolzne iz rok, BlKr.; — ausgleiten, Z.
  2. izpomȃljati, -am, vb. impf. ad izpomoliti; i. nogo, spreizen, hoditi nogo izpomaljaje (der Spreizgang), Telov.
  3. izpomòł, -móla, m. das Spreizen, die Vorhebehalte, Telov.
  4. izpomolíti, -ím, vb. pf. spreizen: i. nogo, Telov.
  5. izpomoríti, -ím, vb. pf. = pomoriti, ogr.- Mik.
  6. izpomrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. = pomreti, Raič (Slov.).
  7. izponȃšati se, -am se, vb. impf. ad izponesti se; gut fortkommen, gedeihen, vonstatten gehen, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.).
  8. izponésti se, -nésem se, vb. pf. gerathen, gedeihen, (spon-) Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; trta se je izponesla, Vrtov. (Vin.).
  9. izpooráti, -órjem, vb. pf. nach und nach alles aufackern, ogr.- C.
  10. izpopȏłnək, -nka, m. die Vervollkommnung, C.
  11. izpopółniti, -im, vb. pf. vervollständigen, C.; vervollkommnen, zur Vollkommenheit bringen, Cig., Jan.
  12. izpopółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Trub.
  13. izporȃba, f. der Uebergebrauch, Cig.
  14. izporábiti, -im, vb. pf. ausbrauchen: i. suknjo, Cig.; i. se, sich abnützen, Cig.; izporabljene črke, Cig.
  15. izporábljati, -am, vb. impf. ad izporabiti, Cig.
  16. izporedíti, -ím, vb. pf. ordnen, Jan. (H.).
  17. izporíniti, -rı̑nem, vb. pf. hinausschieben; zmoršo i., den Kopfstein setzen, Cig.
  18. izpǫ́rniti, -im, vb. pf. = izprazniti, Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.); hlev i., (sp-) Vrtov. (Km. k.); — prim. poren.
  19. izporǫ́čati, -am, vb. impf. ad izporočiti.
  20. izporǫ̑čək, -čka, m. das Vermächtnis, Cig.
  21. izporočílọ, n. das Vermächtnis, das Testament, Cig., Jan.; poslednje i., Svet. (Rok.); — die Botschaft, die Entbietung, Cig., Jan., C.
  22. izporočı̑telj, m. der Testator, Cig.
  23. izporočíti, -ím, vb. pf. 1) in die Hände eines anderen übergeben: ausantworten, Jan.; — vermachen, legieren (im Testamente), Mur., Cig., Jan., Danj.- M.; — 2) Nachricht geben, sagen lassen; ausrichten, berichten, melden; vse tako i., kakor je bilo naročeno.
  24. izporočník, m. 1) der Testator, C.; — 2) d. Bote, C.
  25. izporodíti, -ím, vb. pf. gebären (o mnogih): Naj ženske sporodijo, Naj grešniki se spokore, ( nam. izporodijo, izpokore), Npes.- Mik.
  26. izporòk, -rǫ́ka, m. = izporočilo, Mur.
  27. izposlánəc, -nca, m. der Aussendling, Cig.; če je narod rajši poslušal vaše odposlance, nisem kriv jaz, Jurč. (Zb. sp.).
  28. izposláti, -pǫ́šljem, vb. pf. aussenden, Cig., Jan., nk.
  29. izposǫ́diti, -im, vb. pf. ausleihen; — i. si kaj, sich ausborgen, entlehnen.
  30. izposǫ́jati, -am, vb. impf. ad izposoditi; knjige i.; — i. si denar.
  31. izposǫ́jenka, f. das Lehnwort, Cig. (T.).
  32. izposojílọ, n. das vorgeschossene Geld, Cig.
  33. izposrẹ̀d, praep. c. gen. aus der Mitte — hinweg, C.
  34. izpóstiti, -pǫ́stim, vb. pf. 1) durchfasten, C.; i. štirideset dni in štirideset noči, Trub.; — 2) i. se, das Fasten beenden, ausfasten, Cig.; — 3) durch Fasten schwächen, aushungern, Jan. (H.); i. se, sich durch Fasten entkräften, Cig., Trub.
  35. izpošíljati, -am, vb. impf. ad izposlati; aussenden, Z., nk.
  36. izpǫ́tati se, -am se, vb. pf. durch vieles Gehen müde werden, izpotan, von vielem Gehen müde, V.-Cig., Ravn.- M.; — prim. pot, Weg.
  37. izpotę́gniti, -tę̑gnem, vb. pf. hervorziehen, Jan. (H.).
  38. izpǫ̑tək, -tka, m. der Abweg, C.; — prim. izpotje.
  39. izpotę̑znica, f. der Hervorzieher (neka mišca), Erj. (Som.).
  40. 1. izpotíti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweiß absondern, ausschwitzen, Mur., Cig., Jan.; — 2) i. se, aufhören zu schwitzen, ausschwitzen, Cig.
  41. 2. izpǫ́titi, -im, vb. pf. auf den rechten Weg führen (sp-), C.; — erinnern, (sp-) ogr.- C.; i. si kaj, einen Einfall haben, M.; — prim. 2. spotiti, upotiti.
  42. izpǫ̑tje, n. der Irrweg, Guts.; — der Umweg, M.; (morda pravilneje: spotje?).
  43. izpozȃbič, adv. = pozabič (aus Vergesslichkeit), Mur., Jan.
  44. izpozábiti se, -im se, vb. pf. sich vergessen; i. se nad kom, sich an jemandem vergreifen, Mur.; — vergessen; i. se božjih dobrot, die Wohlthaten Gottes vergessen, Ravn.
  45. izpozábljati se, -am se, vb. impf. ad izpozabiti se.
  46. izpozaję́ti, -zájmem, vb. pf. erschöpfen, bis zur Erschöpfung verwenden, DZ.; zaklad se izpozajme, izgine, Cv.; erschöpfend behandeln, Cig. (T.).
  47. izpralína, f. izpraline, Erosionsformen, ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  48. izpranína, f. gewaschene Wäsche, C.
  49. izprásiti, -im, vb. pf. 1) werfen (vom Schwein): i. pujska, ein Ferkel werfen, C.; — 2) i. se, werfen, Junge zur Welt bringen (vom Schwein), Cig., C.
  50. izprȃskati, -am, vb. pf. 1) herauskratzen, auskratzen; ausradieren, Cig., Jan.; — 2) zerkratzen: mačka ga je izpraskala, jvzhŠt.
  51. izprásniti, -prȃsnem, vb. pf. durch ein einmaliges Kratzen herausbringen, auskratzen, Cig.; — nam. izpraskniti.
  52. izprášati, -am, vb. pf. 1) ausfragen, prüfen, ausprüfen; izprašan, geprüft; vse učence i., alle durchprüfen; — ein Verhör anstellen, einvernehmen, Cig., Jan.; — svojo vest i., sein Gewissen erforschen; — 2) durch Fragen erforschen, erfragen; ravno so bili strojarjevo hišo izprašali, Ravn.; — pogl. izvprašati.
  53. 1. izprašíti, -ím, vb. pf. 1) vom Staube reinigen, ausstäuben, Cig., Jan.; — matica se izpraši, die Bienenkönigin wird befruchtet, Levst. (Beč.); uplemenjene ali, kakor čebelarji navadno pravimo, izprašene ali obhojene matice, Por.; čebele so se izprašile, die Bienen haben sich ausgewittert, Cig.; — 2) i. se, als Staub entweichen, ausstieben, Cig.
  54. 2. izprášiti, -im, vb. pf. für die Brache (nicht für die Saat) ackern, felgen; i. njivo.
  55. izpráti, -pérem, vb. pf. 1) durch Waschen herausbringen; i. madež; — krivnjo, greh i., sühnen, Cig.; — 2) aufwaschen, Jan.; vse perilo i., Cig.; — 3) durch Waschen reinigen, auswaschen; grlo, rano i.; — dež je polja izpral, der Regen hat die Felder ausgeschwemmt, Cig.; rudo i., abschlämmen, Cig.; — aussüßen ( chem.), Cig. (T.).
  56. izpraznílọ, n. die Erledigung (einer Stelle), DZ.
  57. izprázniti, * -prȃznim, vb. pf. leer machen, ausleeren, entleeren; i. kupico, sobo; evacuieren ( chem.), Cig. (T.); — i. se, sich entleeren, leer werden; cerkev se je izpraznila; električna plošča se izprazni, entladet sich, Sen. (Fiz.); — i. se, vacant werden; izpraznjena služba, erledigte Stelle, Cig., nk.
  58. izpráznjenje, n. die Entleerung, Cig.
  59. izprážiti, -prȃžim, vb. pf. ausschmoren.
  60. izpre-, praef. ta dvojna predpona se navadno govori in piše: spre-, pa je pravilno: izpre-; prim. Mik. (V. Gr. IV. 237—249.); — navadno ne premenjuje bistveno pomena, ki ga ima ali bi imela s pre- zložena beseda.
  61. izprebedẹ́ti, -ím, vb. pf. = prebedeti: i. celo noč, C.
  62. izprebı̑r, m. = izpreber, C., Z.
  63. izprebírati, -bı̑ram, vb. impf. ad izprebrati, Z.
  64. izprebı̑rək, -rka, m. 1) die Auswahl, M.; — 2) das beim Ausklauben Verworfene, der Ausschuss, Z.
  65. izprebı̑rica, f. die Auswahl, C.
  66. izprebı̑strək, -strka, m. heller Zwischenraum (bei einem Verrückten, lucidum intervallum ), Cig.
  67. izprebístriti se, -bı̑strim se, vb. pf. vernünftig werden, Z.
  68. izprebíti, -bǫ̑m, (-bọ̑dem), vb. pf. = prebiti (aushalten, erdulden), C.
  69. izpreblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. = prebledeti, erblassen, Z.
  70. izprebolẹ́ti, -ím, vb. pf. = preboleti, C., Z.; tudi: i. se, C.
  71. izprebráti, -bérem, vb. pf. i. si kaj, sich etwas aussuchen, Z.
  72. izprečę́dniti se, -čę̑dnim se, vb. pf. klug werden, Danj.- C.
  73. izprę́či, -prę́žem, vb. pf. ausspannen; konje, vole i.; — i. s kom, es mit jemandem nicht mehr halten, C.
  74. izprečíniti, -čı̑nim, vb. pf. ausreitern: ausschimpfen: i. koga, C.; — prim. prečiniti.
  75. izprẹ́čiti, -im, vb. pf. 1) schief machen, Z.; — 2) i. se, sich queren, Cig.; izpreči se mi kaj, es kommt mir in die Quere, Cig.; — i. se = skregati se, Guts.; — 3) lase i., die Haare abtheilen, C.; prim. prečka.
  76. izprẹ̑čki, adj. seitwärts, C.; — prim. hs. izprijeka, von der Seite.
  77. izprèd, praep. c. gen. von dem Raume vor einem Gegenstande hinweg; poberi se izpred moje hiše; pojdi mi izpred oči, geh mir aus den Augen; — izpred vsega druzega, in erster Linie, Levst. (Pril.); — v časnem pomenu: že izpred vuzma (velike noči), schon von der vorösterlichen Zeit her, BlKr.- M.
  78. izpredŕzən, -zna, adj. = predrzen, (spre-) Cig.
  79. izprę̑ga, f. das Ausspannen, C.
  80. izprę́gati, -am, vb. impf. ad izpreči, ausspannen.
  81. izpreglèd, -glę́da, m. 1) das Einsehen, die Einsicht, Mur., Jan.; — die Enttäuschung, Cig.; — 2) = pregled, der Ueberblick, C.; — 3) die Nachsicht, die Dispens, der Nachlass, Cig., Jan.; i. davka, nedoletnosti, Cig.; — 4) das Uebersehen, das Versehen, Cig., C.; po izpregledu, aus Versehen, Gor.; — 5) na i., zum Vorschein: ni ga na i., er lässt sich nicht blicken, Gor., Dol.; gospod pride na i. (sp-), kommt in Sicht, Zv.; dolgo ga ni bilo na i., Erj. (Izb. sp.).
  82. izpreglę́danje, n. 1) das Oeffnen der Augen; — die Enttäuschung, Cig.; — 2) das Sehendwerden; — 3) die Nachsicht, die Dispens; — 4) das Uebersehen.
  83. izpreglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufschlagen; — zur Erkenntnis gelangen, Z.; — zdaj še le je izpregledal, jetzt erst sind ihm die Augen aufgegangen, Cig.; — 2) das Augenlicht bekommen, sehend werden, Cig.; mislimo si, da slepec izpregleda, Žnid.; — 3) = pregledati; durchschauen, Mur.; — 4) nachsehen, nachlassen, zugute halten; i. komu kaj ( n. pr. dolg, kazen); — 5) fehlsehen, übersehen: i. kaj, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — i. se, sich versehen, Navr. (Kop. sp.); — 6) ni ga bilo i., ni se dal i., er ließ sich nicht sehen, er kam nicht zum Vorschein, Levst. (Zb. sp.).
  84. izpreglę̑dək, -dka, m. 1) die Nachsicht: i. taks, die Taxnachsicht, Jan.; — 2) das Versehen, Jan.
  85. izpreglę̑dljaj, m. = izprebistrek: jasen i., heller Zwischenraum, V.-Cig.
  86. izpreglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. = preglodati, Mur.
  87. izpregółčati, -ím, vb. pf. = izpregovoriti, vzhŠt.- C.
  88. izprehȃj, m. der Spaziergang, Mur., Jan., C., Mik.
  89. izprehajalíšče, n. der Spazierort, der Spaziergang, Cig., Jan., C., M., nk.
  90. izprehȃjati, -am, vb. impf. ad izpreiti, izprehoditi; 1) anwandeln: groza, strah me izprehaja; barve te izprehajajo, du spielst alle Farben, Jap. (Prid.); — 2) i. se, lustwandeln, spazieren; i. se po travnikih; — 3) das Vermögen zu gehen erlangen: kruljavi izprehajajo, Ravn.
  91. izpréhod, -hǫ́da, m. der Spaziergang; iti na i., spazieren gehen; z izprehoda se vračati; — tudi: izprehòd, -hǫ́da.
  92. izprehǫ̑dəc, -dca, m. der wieder gehen kann, der Reconvalescent, C.
  93. izprehǫ́dən, -dna, adj. zum Spazieren gehörig, Spazier-, Cig., Jan.; izprehǫ̑dna ura, die Spazierstunde, Cig.
  94. izprehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) das Vermögen zu gehen erlangen; — 2) spazieren führen, beim Spaziergang begleiten, C.; — konja i. (= izprevoditi), Ljub.; — i. se, einen (genügenden) Spaziergang machen; izprehodil sem se in bilo mi je zopet dobro.
  95. izpreíti, -ídem, vb. pf. 1) anwandeln, befallen, Cig.; — 2) i. se, einen Spaziergang machen, Cig.
  96. izprejẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. wieder zu essen anfangen: izprejedel je rad kašo (prej je ni hotel), Gor.- M.
  97. izprejẹ̑zd, m. der Spazierritt, Jan.
  98. izprejẹ̑ža, f. der Spazierritt, Jan.
  99. izpréjti, -préjdem, vb. pf. = izpreiti: i. se, einen Spaziergang machen, jvzhŠt.
  100. izprẹ̀k, praep. c. gen. von jenseits, über — her, jenseits: izprek Krke, Z.; i. hriba, C.; (izpreko: i. hodišča, jenseits des Corridors, Levst. [Pril.]).

   44.201 44.301 44.401 44.501 44.601 44.701 44.801 44.901 45.001 45.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA