Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (44.601-44.700)

  1. izpodmelíniti, -ı̑nim, vb. pf. (ein Ufer) unterwühlen (o vodi), Cig.
  2. izpodmę́liti, -mę̑lim, vb. pf. = izpodmeliniti: i. se, vom Wasser unterwühlt werden, C.
  3. izpodmésti, -métem, vb. pf. unten herausfegen, Cig.
  4. izpodmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad izpodmesti, Cig.
  5. izpodmìk, -míka, m. die Unterschlagung: i. zaupane reči, DZ.
  6. izpodmikáč, m. der Schnipfer, Cig.
  7. izpodmíkanje, n. das Unterschlagen, DZ.
  8. izpodmíkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izpodmekniti.
  9. izpodmílati, -am, vb. impf. ad izpodmleti, Z.
  10. izpodmlẹ́ti, -mę́ljem, vb. pf. unterhöhlen, unterspülen, unterwaschen, Cig., Jan., C., Vrt.
  11. izpodmòł, -móla, m. 1) die Unterminierung durch das Wasser, Cig.; — 2) unterspültes Ufer, der Uferbruch, die Grotte, Z., Burg.
  12. izpodmȏłək, -łka, m. die Grotte, Rib.- M.
  13. izpodmúliti, -im, vb. pf. darunter wegjäten: travo i. pod trsjem, Z.
  14. izpodmúliti se, -im se, vb. pf. eine finstere Miene annehmen: izpodmuljeno (= izpod čela) gledati, Lašče- Levst. (M.); — prim. podmuliti se.
  15. izpodmúljenəc, -nca, m. = kdor izpodmuljeno gleda, Lašče- Levst. (M.).
  16. izpodnȃšati, -am, vb. impf. ad izpodnesti; i. voz, das Hintertheil des Wagens überheben, Cig.; — i. koga, jemandem ein Bein unterschlagen, Cig.; — zu verdrängen, zu untergraben suchen, Z.; izpodnašati ga začne njegov nasprotnik, Navr. (Let.); — vereiteln, Jan.
  17. izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).
  18. izpodnebę́sən, -sna, adj. = izpodneben, Cig.
  19. izpodnę̑bnik, m. der Meteorstein, Cig., C., Jes.
  20. izpodnès, -nésa, m. 1) das Knicken, Telov.; — 2) der Raum unter einem Dachvorsprunge bei der Tenne, Dol.
  21. izpodnésti, -nésem, vb. pf. unterhalb wegtragen: (o vodi) wegspülen, Jan.; darunter wegheben: voz i., das Hintertheil des Wagens wegheben, Cig.; i. koga, einem ein Bein unterschlagen, Cig.; — untergraben, Jan.; i. komu srečo, jemandes Glück untergraben, C.; vereiteln, Jan.; i. naklepe, Cig.
  22. izpodnẹ̑tək, -tka, m. = netilo, C.
  23. izpodnòs, -nósa, m. das Knicken (pri telovadbi), Cig. (T.).
  24. izpodoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. durch Ackern herausschaffen, herausackern: i. krompir, Dol., Gor.; — tudi = podorati, unterackern, Tolm.
  25. izpodotǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. mit einer andern Nuth (Kimme) versehen; škaf i. = druge otore škafu vrezati, Notr.
  26. izpodpéči, -péčem, vb. pf. ausbacken: dobro izpodpečen, gut ausgebacken, Cig.
  27. izpodpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izpodprati, Jan.
  28. izpodpȏłzək, -zka, m. das einmalige Ausgleiten, C.
  29. izpodpółzniti, -pȏłznem, vb. pf. ausgleiten, Šol., C.; da moje stopinje ne izpodpolznejo, Trub.; — tudi: i. se, C., Jan.
  30. izpodpráti, -pérem, vb. pf. unterwaschen, Jan.
  31. izpodrájtati, -am, vb. pf. bei der Rechnung betrügen: i. koga, C.; — i. se, sich bei der Rechnung irren, C.
  32. izpodrásati, -rȃsam, vb. pf. = izpodbrecati, V.-Cig.
  33. izpodrȃslək, -sləka, (-səłka), m. = izpodrast 1), Cig.
  34. izpodrȃst, f. 1) die Unterwachsung, Cig.; — 2) der Nachwuchs, der Heranwuchs, Cig., Nov.
  35. izpodrástati, -am, vb. impf. ad izpodrasti, nk.
  36. izpodrȃstək, -stka, m. der Wiederwuchs, Jan.; der zweite Schuss bei Bäumen, Cig.
  37. izpodrástən, -stna, adj. reproductiv, Cig.
  38. izpodrásti, -rástem, vb. pf. darunter wachsen, nachwachsen, sich reproducieren, heranwachsen, Cig., Jan., Vrt.; čakajmo, da še deklica nekoliko izpodraste, ZgD.; — i. se, sich durch Nachwuchs reproducieren, Cig.
  39. izpodráščati, -am, vb. impf. ad izpodrasti.
  40. izpodrȃščina, f. der Unterwuchs, das Unterholz (im Walde), Cig.
  41. izpodŕčən, -čna, adj. tölpelhaft, ungeschickt (spodrčen), Dict., C. (morda izpoddrčen?).
  42. izpodrę́bati, ** -bam, -bljem, vb. pf. unternagen, Cig.
  43. izpodrę̑cati, -am, vb. pf., pogl. izpodbrecati.
  44. izpodrę̑dək, -dka, m. die Nachzucht, Jan.
  45. izpodredíti, -ím, vb. pf. 1) als Nachwuchs aufziehen; i. veliko živine, Gor.; — = odgojiti: i. dobro duhovščino, Slom.; — nachwachsen lassen: i. gozd, Cig.; i. les na goličavi, Cig.; gozd se izpodredi, wächst wieder nach, Cig.; — 2) etwas mästen, feist, dick machen, Z., Jan.
  46. izpodrę̑ja, f. die Nachzucht, Cig., C.; — i. gozda, die Aufforstung, DZ.
  47. izpodrę́janje, n. das Nachzüchten; i. gozdnega drevja, die Aufforstung, Cig.
  48. izpodrę̑jək, -jka, m. der Nachwuchs, Cig., Jan., Cig. (T.).
  49. izpodrę́pati, -rę̑pam, vb. pf. = izpodbrecati, Notr.
  50. izpodrę́piti, -rę̑pim, vb. pf. 1) i. konja, dem Pferde den Schwanz zusammenbinden, C.; — 2) i. koga, jemandem etwas nachwerfen, C.; i. psa, mačko, Polj.
  51. izpodrę́pniti, -rę̑pnem, vb. pf. i. koga, jemandem etwas ( z. B. einen Prügel) nachwerfen, Cig.
  52. izpodrezȃłnik, m. das Bienenmesser, C.
  53. izpodrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) unten wegschneiden, von unten beschneiden, unterschneiden; suknjo i., Z.; perotnice i. komu, die Flügel beschneiden, Cig.; begom je peroti izpodrezal = njih moč je zmanjšal, Navr. (Let.); čebele i., die Bienen schneiden, Honig brechen, Cig.; jezik i. (ako je prirasel), jvzhŠt.; die Zunge lösen ( fig.), Mur., C.; izpodrezan jezik, eine geläufige Zunge, Z.; — 2) = izpod(b)recati, Gor.
  54. izpodrẹ̑zək, -zka, m. 1) ein unten abgeschnittenes Stück: i. kruha, Gor.; — 2) eine Art Safran (crocus variegatus), Kras- Erj. (Torb.).
  55. izpodrẹzílọ, n. zakrivljena ostrina, s katero se reže satje, das Zeidelmesser, Levst. (Beč.); — prim. podrezilnik.
  56. izpodríjati, -am, vb. impf. ad izpodriti, Cig.
  57. izpodríniti, -rı̑nem, vb. pf. von unten wegschieben, Cig., C.; — (die Unterlage) wegschieben, Cig.; dadurch stürzen machen, C.; — i. koga, jemanden verdrängen, aus dem Sattel heben ( fig.); i. koga iz službe, Cig., Jan., nk.
  58. izpodrínjenəc, -nca, m. der Verdrängte, Vrt.
  59. izpodríti, -rı̑jem, vb. pf. unterwühlen, Cig., Jan.; unterhöhlen (o vodi), Cig.
  60. izpodŕkniti, -dȓknem, vb. pf., pogl. izpoddrkniti in prim. izpodleteti.
  61. izpodrǫ́biti, -im, vb. pf. unten abhacken, unterhacken: i. hrast, Let.; izpodrobljeno drevo, Bes.; ker ni mogel na drevo, hotel je je izpodrobiti, Levst. ( Glas.).
  62. izpodŕsniti, -dȓsnem, vb. pf., pogl. izpoddrsniti in prim. izpodleteti.
  63. izpodsẹ́kati, -sẹ̑kam, -čem, vb. pf. unten abhauen, unterhacken, Cig.
  64. izpodsnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izpodsneti, Cig.
  65. izpodsnę̑tək, -tka, m. das unten weggenommene Stück, Z.
  66. izpodsnę́ti, -snámem, vb. pf. von unten wegnehmen, Cig., C.
  67. izpodsółnčən, -čna, adj. izpodsȏłnčni veter = podsolnčnik, Let.
  68. izpodtəkníti se, -táknem se, vb. pf., Cig., pogl. spotekniti se.
  69. izpodžȃgati, -am, vb. pf. unten durchsägen, untersägen; drevo i., umsägen, Cig., M.
  70. izpogíniti, -gı̑nem, vb. pf. = poginiti, (spog-) Mik.
  71. izpógniti, -pǫ́gnem, vb. pf. = upogniti, Cig.
  72. izpǫ́janje, n. die Vertreibung, Let.
  73. izpǫ́jati, -am, I. vb. impf. ad izpoditi; ausweisen, ausbannen, Cig.; — II. vb. pf. i. se, aufhören brunstig zu sein, Z.; — sich abbuhlen, Cig.
  74. izpǫ̑ka, f. = razpoka, Cig.
  75. izpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) hinauspeitschen, hinausprügeln, davonjagen; Francoze so izpokali iz dežele, Cv.; i. koga iz službe, Cig.; — i. koga, jemanden abprügeln, C.; — 2) Risse bekommen, Z.; tudi: i. se, Cig.; izpokan, voll Risse, Sprünge, jvzhŠt.
  76. izpokláti, -kǫ́ljem, vb. pf. = poklati, ogr.- C.
  77. izpoklína, f. = razpoklina, die Ritze, die Spalte, C.
  78. izpokljáti se, -ȃm se, vb. pf. zerknistern: sol se je izpokljala, Cig.
  79. izpǫ̑knja, f. die Spalte, die Kluft, C.
  80. izpokǫ́rən, -rna, adj. = pokoren, bußfertig, reumüthig, Mur., Cig., Jan.; Buß-: Cig., Jan.; izpokorna molitev, das Bußgebet, Cig.; nav. spokoren.
  81. izpokoríti, -ím, vb. pf. abbüßen: i. grehe, Mur.; i. s čim, mit etwas büßen, Cig.; — i. se, Buße thun; Naj grešniki se 'zpokore, Npes.- Mik.; i. se grehov, durch Buße die Sünden tilgen, Mur., Jan.; izpokorjen, bußfertig; izpokorjeni grešniki.
  82. izpokorję́nəc, -nca, m. der Bußfertige, der Büßer, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  83. izpokorję́nka, f. die Bußfertige, die Büßerin, Mur., Cig.
  84. izpokorjénost, f. die Bußfertigkeit, Cig.
  85. izpokǫ́rnica, f. die Büßerin, Cig., Jan.
  86. izpokǫ́rnik, m. der Bußfertige, der Büßer, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  87. izpokǫ́rnost, f. die Bußfertigkeit, Mur., Cig., Jan.
  88. izpolȃganje, n. das Aussetzen (von Kindern), Vest.
  89. izpolȃgati, -am, I. vb. impf. ad izpoložiti, nk.; — II. vb. pf. als Viehfutter verbrauchen, verfüttern, C.
  90. izpolẹ́niti, -lẹ̑nim, vb. pf. in Scheite schlagen, Cig.
  91. izpolẹ́titi se, -lẹ̑tim se, vb. pf. sommerliche Kleidung anlegen, C.
  92. izpǫ̑ljək, -ljka, m. das ausgewundene, schlechte Getreide, M.; das Unterkorn, Cig.; pl. izpoljki = občinki, C.; — prim. izplavki.
  93. izpȏłnək, -nka, m. die Ausfüllung, der Lückenbüßer, Jan.
  94. izpółniti, -półnim, vb. pf. 1) voll machen, ausfüllen; i. sod; vollständig zurücklegen: 60. leto je izpolnil; ovce so zobe izpolnile, haben aufgehört Zähne zu setzen, Cig.; i. mesto, eine Stelle mit einer Ziffer besetzen ( math.), Cig. (T.); — 2) erfüllen; željo, voljo komu i.; dolžnost, obljubo, besedo i.; — vollziehen, vollstrecken: i. zapoved; — i. se, in Erfüllung gehen, verwirklicht werden.
  95. izpołnjáča, f. das Gießschaff, C.
  96. izpològ, -lóga, m. die Aussetzung (eines Kindes), DZ.
  97. izpoložę́nəc, -nca, m. der Aussetzling, Cig.
  98. izpoložénje, n. i. otroka, die Aussetzung, die Weglegung des Kindes, Cig., C.
  99. izpoložíti, -ím, vb. pf. aussetzen (ein Kind), Cig., Jan., nk.
  100. izpȏłzək, -zka, m. die Entgleitung, die Abweichung, Mur., C., Ravn.; — prim. izmuzek.

   44.101 44.201 44.301 44.401 44.501 44.601 44.701 44.801 44.901 45.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA