Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (44.401-44.500)

  1. izostȃjati, -am, vb. impf. ad izostati; ausbleiben, Jan., nk.; iz šole i., časniki izostajajo, nk.
  2. izostȃnək, -nka, m. das Ausbleiben, Jan. (H.); — das Ausgebliebene, Jan. (H.).
  3. izostȃnje, n. das Ausbleiben, DZ.
  4. izostáti, -stȃnem, vb. pf. ausbleiben, Jan., nk.; (po nem.).
  5. izostíti, -ím, vb. pf. spitzig machen, Cig.
  6. izostríti, -ím, vb. pf. schärfen, Cig.; — verschärfen: i. kazen, Cig.
  7. izotēra, f. črta enake srednje poletne toplote, die Isothere, Jes.
  8. izotērma, f. črta enake srednje letne toplote, die Isotherme, Jes.
  9. izotę́ti, -otmèm, vb. pf. retten: i. gotove smrti, Vrt.
  10. izotlíti, -ím, vb. pf. aushöhlen, C.
  11. izpáčenost, f. = spačenost, Cig. (T.); — prim. izpaka.
  12. izpáčiti, -im, vb. pf. = spačiti, Cig. (T.), Dalm.; i. se = v nasprotno se izpreobrniti, Mik.; — prim. izpaka.
  13. izpàd, -páda, m. der Ausfall ( z. B. des Getreides aus den Aehren), Cig., Jan.
  14. izpádanje, n. das Herausfallen, M.
  15. izpádati, -pȃdam, vb. impf. ad izpasti; herausfallen, ausfallen; lasje mu izpadajo, die Haare gehen ihm aus, Jurč.
  16. izpȃdək, -dka, m. der Ausfall ( z. B. der Consonanten), Cig. (T.).
  17. izpàh, -páha, m. 1) die Elision: i. samoglasnice, Cig. (T.); — 2) die Verrenkung, (spah) Mur., Jan., Mik.; — 3) der Hautausschlag, Valj. (Rad); nav. pl. izpahi, Dol.; — 4) ein Risalit, Ip.
  18. izpáhati, -pȃham, vb. pf. ausfachen: i. prah iz česa, Jan.; z vrečo žito i., aus dem Getreide den Staub mit einem Sack ausfachen, Z., Dol., vzhŠt.; z dlanjo hlače komu i. = natepsti, Glas.; — prim. opahati.
  19. izpȃhək, -hka, m., pl. izpahki, der Ausschlag, Jan.
  20. izpȃhljaj, m. die Verrenkung, Jan.
  21. izpáhniti, -nem, vb. pf. = izpehniti.
  22. izpáhnjenje, n. 1) die Ausstoßung: i. iz svetega reda, nk.; — 2) die Verrenkung, Cig.
  23. izpȃka, f. = spaka, Mik., Valj. (Rad); (pisava: izpak- utegne biti pravilnejša, toda govori in piše se sploh spak-).
  24. izpakóta, f. = spakota, die Missgeburt, Štrek.
  25. izpakudráti, -ȃm, vb. pf. = spakudrati, Cig. (T.).
  26. izpáliti, -im, vb. pf. aussengen, ausfeuern: sod i., Cig.
  27. izpámetiti, -im, vb. pf. klug machen, Z.; i. se, klug werden, Z.; sich eines bessern besinnen, Let.
  28. izpȃr, m. = izpara, Cig., M., Vrtov. (Km. k.).
  29. izpȃra, f. die Ausdünstung, Mur., Cig. (T.).
  30. izpȃrati, -am, vb. pf. durch Auftrennen herausbekommen, austrennen, Cig.
  31. izpȃrən, -rna, adj. Ausdünstungs-, Mur.
  32. izpȃrica, f. die Ausdünstung, Mur., Cig. (T.), DZ.
  33. izparı̑łnica, f. das Abdampfgefäß, Cig. (T.).
  34. izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.
  35. izpárjanje, n. die Verdämpfung, Cig. (T.).
  36. izpárjati, -am, vb. impf. ad izpariti, Mur., Cig.
  37. izparomèr, -mę́ra, m. der Verdunstungsmesser, das Atmometer, Cig. (T.).
  38. izpásti, -pádem, vb. pf. 1) herausfallen, ausfallen, Cig., Jan.; entsinken, Cig.; — 2) gelingen: ni mu izpalo, jvzhŠt.; — ausfallen ( germ.): dobro i., nk.
  39. izpásti, -pásem, vb. pf. 1) = popasti, abweiden, Mur., Cig.; travnik i., Polj.; — 2) durch die Weide gut genährt machen: živino i., C.; — i. se, fett werden, Cig.; — 3) i. se nad kom, an jemandem sein Müthchen kühlen, (spasti) Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
  40. izpȃš, m. njiva, polje na izpaš = na izpaši, C.; — prim. izpaša.
  41. izpȃša, f. na izpaši so njive, katere lahko popasejo, (der Beschädigung durch Abweiden ausgesetzt), C.; — glede pisave izp- ( nam. sp-), prim. stsl. ispasti nivą, hs. ispaša = paša.
  42. izpašína, f. = izpašnik, Jarn., C., Svet. (Rok.).
  43. izpašı̑nec, -nca, m. = izpašnik, C., kajk.- Valj. (Rad), SlN.
  44. izpašiti se, -im se, vb. pf. = izhlapeti, entdunsten, Dol.- Cig.
  45. izpȃšnik, m. die Trift, der Weideplatz, die Hutweide; glede pisave izp- ( nam. navadno sp-) prim. izpaša.
  46. izpȃšnjak, m. = izpašnik, Valj. (Rad).
  47. izpáziti, -pȃzim, vb. pf. = spaziti, ausspähen, Jan.; izmed množice koga i., Raič ( Glas.).
  48. izpečáti, -ȃm, vb. pf. = spečati: i. blago, anbringen, Cig., nk.
  49. izpéči, -péčem, vb. pf. ausbraten, ausbacken, Mur., Cig.; — prim. speči.
  50. izpẹ̑hanost, f. die Ermattung (vom schnellen Gehen, Laufen), Cig.
  51. izpẹ̑hati, -am, vb. pf. durch schnelles Gehen, Laufen ermüden, Jan., Cig., C.; konja i., das Pferd zusammenreiten, Cig.; ves izpehan prišel je domov, jvzhŠt.; (speh-) Cig., Jan.; i. se, sich außer Athem laufen, jvzhŠt.
  52. izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel ( math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
  53. izpelískati, -am, vb. pf. herausschlagen, herausklopfen, Jan. (H.).
  54. izpeljánčək, -čka, m. dem. izpeljanec, Cig.
  55. izpeljánəc, -nca, m. dem Neste entwachsener, ausgeflogener Vogel, Cig., C., Notr., Valj. (Rad), Mik.
  56. izpeljȃnje, n. die Ausführung, Mur.
  57. izpéljati, -pę́ljem, in: izpeljáti, -ȃm, vb. pf. 1) heraus-, hervorführen, Cig., Jan.; i. gnoj na njivo, Dol.; In je 'zpeljala konj'če tri, Npes.-Vraz; — (aus dem Neste) führen: ptice so že mladičke izpeljale; i. se, das Nest verlassen; ptički so se že izpeljali; entwenden: denar komu iz žepa i., Cig., jvzhŠt.; — i. iz zmote, aus dem Irrthum herausleiten, Cig.; — verlocken: zopet me je izpeljal, wieder hat er mich daran gekriegt, jvzhŠt.; — ableiten, folgern, Cig., Jan., nk.; — 2) etwas fahrend irgendwohin schaffen: prehud je breg, preveč si naložil, ne boš izpeljal, der Berg ist zu steil, die Ladung zu groß, du wirst nicht hinauffahren können; tega še po ravnem ne boš izpeljal; — 3) ausführen, vollführen, durchführen, zustande bringen; vse lepo i.; — i. zid, jarek, eine Mauer aufführen, einen Graben ziehen, Cig.; trto kvišku i., in die Höhe ziehen, Cig.
  58. izpẹ̑nək, -nka, m. der Abschaum, C.
  59. izpẹ́niti se, -pẹ̑nim se, vb. pf. zu schäumen aufhören, Cig.
  60. izperẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern (o lesu, platnu), Z.
  61. izpę́sniti se, -pę̑snem se, vb. pf. entgleiten, entwischen, C., Svet. (Rok.), Dol.
  62. izpẹ́ti, -pójem, vb. pf. 1) aussingen: i. pesem; — 2) i. se, durch Singen erschöpfen, Cig.
  63. izpháti, -phȃm, vb. pf. 1) ausstoßen; — 2) abstampfen; durch Stampfen abnützen, Cig.
  64. izpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen herausbringen; prah iz luknje i., herauswehen, Cig.; — 2) das Blasen beenden: jezo i., den Zorn verschnaufen, Cig.
  65. izpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen, Wehen herausbringen; — i. se, in Luftblasen auflaufen: testo se izpihne, C.
  66. izpíjati, -am, vb. impf. ad izpiti; 1) austrinken, Cig.; — 2) i. se, sich durch Trinken zu Grunde richten: izpija in izžira se, Cig.
  67. izpíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) ausfeilen, durchfeilen; žago i.; kolesa za ure i., Jap. (Prid.); — pren. i. pesem, Cig.; — 2) izžagati, aussägen, Cig.
  68. izpípati, -pı̑pam, -pljem, vb. pf. ausraufen, herausreißen, Guts., Cig., M.; koren, repo i., Št.; las si i., Cig.; zob komu i., Gor.
  69. izpípniti, -pı̑pnem, vb. pf. herausrupfen, C.
  70. izpiráča, f. der Waschfetzen, der Waschlappen, C., Z.
  71. izpiralíšče, n. die Auswaschstätte: ovčje i., die Schafwäsche, DZ.; i. za rude, der Schlammherd, Cig.
  72. izpirálọ, n. das Waschmittel, Cig.
  73. izpíranje, n. das Auswaschen; — die Wäsche (im Hüttenwesen), Cig.; i. zlata, das Goldwaschen, Cig. (T.); — die Erosion ( geol.), Cig. (T.).
  74. izpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izprati; 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. madeže; — i. krivnjo, die Schuld auswetzen, Cig.; — 2) auswaschen: rudo, zlato, rano i.; usta, grlo si i., sich den Mund waschen.
  75. izpı̑rək, -rka, m. 1) das Ausgewaschene: železni izpirki, aus den Eisenschlacken ausgewaschenes Eisen, das Kleineisen, Cig.; — 2) izpirki, = zmetki, die Rührmilch, Savinska dol.
  76. izpìs, -písa, m. das herausgeschriebene Stück, die ausgeschriebene Stelle, Cig.; der schriftliche Extract, Jan.
  77. izpísati, -šem, vb. pf. 1) herausschreiben, aus einem Buche, einer Schrift ziehen, Cig., Jan., nk.; excerpieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) zuende schreiben, ausschreiben; i. list; — i. zvezek, voll beschreiben; — vrata so bila izpisana od kamenja, t. j. udarci od kamenov so se na vratih poznali, Gor.; — 3) verschreiben: dokaj peres i., Cig.; — i. se, sich im Schreiben erschöpfen, Cig.
  78. izpı̑sək, -ska, m. der Auszug (aus einer Schrift), der Extract, Cig., Jan., C.; i. iz kake knjige, Navr. (Let.); izpiski iz zemljiških knjig, DZ.; i. iz matice, der Matrikenauszug, Cig.; — izpiski, Excerpte, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; izpiski iz listin, Regesten, Cig. (T.).
  79. izpískati, * -am, vb. pf. mit dem Spielen auf einem Blasinstrumente (Pfeife, Flöte) fertig werden, Cig.; — i. se, sich im Spielen auf Blasinstrumenten erschöpfen, Z.
  80. izpisnína, f. die Ausschreibegebür, Jan. (H.).
  81. izpı̑š, m. der Ausschlag, vzhŠt.- C.; — der Scorbut, C.
  82. izpíščiti se, -im se, vb. pf. = izpišiti se, Tolm.
  83. izpı̑šək, -ška, m. die Hitzblatter, die Wimmer, C., vzhŠt.
  84. izpíšiti se, -im se, vb. pf. Bläschen bekommen; usta se izpišijo, Mur., C., vzhŠt.; izpišilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, SlGor.
  85. izpìt, -píta, m. das Examen, die Prüfung, Jan., C., SlN.; — hs.
  86. 1. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. vola, prašiča i., völlig fett mästen, ausmästen.
  87. 2. izpítati, -pı̑tam, vb. pf. 1) erfragen, auskundschaften, Mur., Cig.; = po ovinkih izprašati, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) abfragen, Št.- Cig.; verhören, C.
  88. izpı̑tək, -tka, m. das Austrinken, Jan. (H.).
  89. izpíti, -píjem, vb. pf. 1) austrinken; i. vino iz kupice; i. kupico vina; — aussaugen; i. komu kri, mozeg, Cig.; pren. i. deželo, Cig.; i. njivo, Jan.; izpita prst, Cv.; izpite oči, eingefallene Augen, Cig.; izpit človek, ein ausgemergelter, entkräfteter Mensch, Cig., jvzhŠt.; — 2) = izkaditi: i. lulo tobaka, Cig.; — 3) i. se, sich durch Trinken schwächen, zugrunde richten, Cig.
  90. izpitnína, f. die Prüfungstaxe, Jan. (H.); — prim. izpit.
  91. izplȃča, f. die Auszahlung, Z.; za (na) izplačo nakazati, flüssig machen, DZ.
  92. izpláčati, -am, vb. pf. auszahlen: vse do krajcarja i.; durch Bezahlung ausgleichen: dolg i.; — bezahlen: posle, delavce i.; — vergelten: bom te že izplačal! ich werde es dir schon vergelten! jvzhŠt.; izplačalo ga je! er hat seinen Theil bekommen! jvzhŠt.; — i. se, sich rentieren; to se ti ne bode izplačalo, es wird dir nicht die Mühe lohnen; ne izplača se, es lohnt sich der Mühe nicht; ne izplača se delo, trud, Cig.
  93. izpláčən, -čna, adj. zahlbar, fällig, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.).
  94. izplačı̑łnica, f. der Zahlungsbogen, Jan. (H.).
  95. izplačílọ, n. die Ausbezahlung, Cig., Jan.
  96. izpláčnost, f. die Zahlbarkeit, die Fälligkeit, Jan. (H.).
  97. izpláhniti, -plȃhnem, vb. pf. = izplakniti, Mur., Jan., jvzhŠt.
  98. izplákati, * -plȃkam, -čem, vb. pf. 1) i. si očí, sich die Augen ausweinen, C.; — 2) i. se, sich ausweinen, Mur., nk.
  99. izplákniti, -plȃknem, vb. pf. ausspülen, ausschwemmen; i. škaf, sod.
  100. izplamenẹ́ti, -ím, vb. pf. zuende lodern, auslodern, Cig.

   43.901 44.001 44.101 44.201 44.301 44.401 44.501 44.601 44.701 44.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA