Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (44.301-44.400)

  1. iznebı̑tnica, f. ein Weib, das abortiert hat, C.
  2. iznemȃgati, -am, vb. impf. ad iznemoči; schwach werden, erliegen, Cig., Vrt.; Turku iznemaga upehani kristjan, Levst. (Zb. sp.).
  3. iznemáriti se, -mȃrim se, vb. pf. liederlich werden, V.-Cig.
  4. iznẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; herausnehmen: bratu troho i., Krelj; i. komu oči, Vrt.
  5. iznemóči, -mǫ́rem, vb. pf. = obnemoči, kraftlos werden, erliegen, Cig., Jan.; Ali vedi, kakor se je brzo porodila, Hitro zopet iznemore in ugasne (jeza), Levst. (Zb. sp.); ohnmächtig werden, C.; iznemǫ́gəł, -mógla, entkräftet, abgespannt, Jan., C.
  6. iznemǫ́glost, f. die Erschöpfung, die Abgespanntheit, Jan., SlN.
  7. iznenȃda, adv. unverhofft, Cig., Jan.; (iz nenada), Mik., LjZv.
  8. iznenȃdba, f. die Ueberraschung, Cig. (T.).
  9. iznenȃde, adv. = iznenada, Mur., Met.
  10. iznenádən, -dna, adj. unerwartet, Jan.; iznenadna novica, Jurč.; — aus dem Stegreif, Cig. (T.).
  11. iznenȃdi, adv. = iznenada, Cig., Jan.
  12. iznenȃdice, adv. = iznenada, vzhŠt.- C.
  13. iznenáditi, -nȃdim, vb. pf. überraschen, Cig. (T.), nk.
  14. iznenádjenje, n. die Ueberraschung, nk.
  15. iznenȃdoma, adv. = iznenada, Z.
  16. iznerę́diti, -rę̑dim, vb. pf. in Unordnung bringen, verwirren, (zner-) Podkrnci- Erj. (Torb.).
  17. iznerǫ́diti se, -rǫ̑dim se, vb. pf. unfruchtbar werden, Cig.
  18. iznȇsək, -ska, m. der Betrag, Jan., Slom.- C.; nav. znesek.
  19. iznesílọ, n. = iznesek, C.
  20. iznésti, -nésem, vb. pf. 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; na solnce i. kaj, Dol.; — 2) das Gerücht verbreiten: ljudje so iznesli, Z.; prim. raznesti; — 3) ( germ.) betragen, ausmachen, Jan. ( nav. znesti; prim. nem. "austragen" = betragen).
  21. iznę́ti, -námem, vb. pf. herausnehmen: bruno, troho iz očesa i., Krelj; izname dva desetaka, Trub. (Post.); oči i. iz glave, Levst. (Zb. sp.); iznemi sekiro iz tega teplja, Npr.- Erj. (Torb.); — iznet, ausgenommen, DZ.; iznemši, mit Ausnahme, C., Raič (Slov.).
  22. iznẹ̑ženəc, -nca, m. der Verzärtelte, das Zärtelkind, (zn-) Ravn.- Cig.
  23. iznẹ̑ženost, f. die Verzärtelung: posvetna i., Cv.
  24. iznẹ́žiti, -nẹ̑žim, vb. pf. verzärteln, Cig., Šol., Cig. (T.); — rus.
  25. izníčiti, -nı̑čim, vb. pf. zunichte machen, vernichten, C.; i. se = v nič priti, zugrunde gehen: blago se mi je izničilo, Dol.
  26. izníkati, -kam, -čem, vb. impf. ad 1. iznikniti; entsprießen, Cig.; M.
  27. 1. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. sprießend herauskommen, entsprießen, Cig., Jan.
  28. 2. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.
  29. iznı̑ma, f. die Ausnahme, DZ., kajk.- Valj. (Rad).
  30. iznı̑manje, n. das Ausnehmen, die Ausnahme: zapoved božja ne trpi iznimanja, kajk.- Valj. (Rad).
  31. iznı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad izneti; ausnehmen, DZ.; iznimajoč vzrok, ein Ausnahmsgrund, Levst. (Pril.).
  32. iznı̑mce, adv. ausnahmsweise, Mik.
  33. iznı̑mək, -mka, m. = iznima; brez iznimka, Zv.
  34. iznı̑mka, f. die Ausnahme, h. t.- Cig. (T.), nk.
  35. iznítiti, -nı̑tim, vb. pf. ausfädeln, die Fäden ausziehen, Cig.
  36. iznı̑žati, -am, vb. pf. niedriger stellen, Z.; ermäßigen, nk.
  37. iznı̑žək, -žka, m. die Ermäßigung, Levst. (Pril.), Nov.
  38. iznorẹ́ti, -ím, vb. pf. austoben, Cig.
  39. iznòs, -nósa, m. 1) das Hinaustragen, die Austragung, Cig.; — 2) = iznesek, der Betrag, Cig., DZ., SlN.- C.
  40. iznósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) mit dem Tragen fertig werden; hlapec je vsa drva iznosil v drvarnico; — 2) austragen (ein Kind), Cig.; gebären, C.; negodno je iznosila, sie hat abortiert, Cig.; — 3) i. se, durch langes Fruchttragen geschwächt werden: trta se je iznosila, M.; — 4) iznošen, abgetragen, abgenützt, Cig.
  41. iznǫ̑tra, adv. = iznotraj, Trub.- Mik.
  42. iznǫ̑traj, adv. = znotraj, C., Trub., nk.
  43. iznúditi, -nȗdim, vb. pf. abdringen, Cig.
  44. izobáliti, -ȃlim, vb. pf. niederwerfen, (zob-) C.; — löschen, tilgen: greh i., ogr.- C.; — = prevrniti, BlKr.; i. se, = prevrniti se, BlKr.
  45. izobāra, f. črta enakega zračnega tlaka, die Isobare, Jes.
  46. izobaromēterski, adj. isobarometrisch, Cig. (T.).
  47. izǫ̑bčenəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig.
  48. izǫ́bčenje, n. der Bann, die Excommunication, Cig., Jan., C.; — die Acht, Cig.
  49. izobčíłən, -łna, adj. Bann-: izobčı̑łno pismo, der Bannbrief, Cig.
  50. izobčílọ, n. die Excommunication, Cig.
  51. izǫ́bčiti, -ǫ̑bčim, vb. pf. ausschließen, Levst. (Nauk); — in den Bann thun, excommunicieren, Cig., Jan., C., nk.
  52. izobẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., nk.; (po nem.).
  53. izobhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. = obhoditi, bereisen, ogr.- C.
  54. izobı̑łən, -łna, adj. reichlich, überschwenglich, Mur., Cig., Jan., C.
  55. izobı̑lje, n. der Ueberfluss, Cig. (T.).
  56. izobı̑łnost, f. die Reichlichkeit, die Ueberschwenglichkeit, Mur.
  57. izobı̑łšati, -am, vb. pf. vermehren, Cig.
  58. izobjẹ́stiti se, -jẹ̑stim se, vb. pf. muthwillig werden, C.
  59. izǫ́bliti, -ǫ̑blim, vb. pf. abrunden, Cig.
  60. izoblǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, nk.
  61. izobǫ́kati, -am, vb. pf. = izoblokati, Cig., Jan.
  62. izobrȃza, f. = izobrazba 2), C.
  63. izobrȃzba, f. 1) die Bildung, die Formation: navpična, porazna i., die senkrechte, horizontale Gliederung, Cig. (T.), Jes., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die geistige Ausbildung, nk.
  64. izobráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) formen, gestalten, Mur., Cig., Jan.; Bog izobrazi lepo človeško telo, Ravn.; — ausbilden (den Geist), izobražen, gebildet, Cig., Jan., M., nk.; — 2) bildlich darstellen, Cig. (T.), nk.
  65. izobrȃznik, m. der Bildner, Vrtov. (Sh. g.).
  66. izobrážati, -am, vb. impf. ad izobraziti, Mur., Cig.
  67. izobrȃženəc, -nca, m. der Gebildete, C., nk.
  68. izobráženje, n. 1) die Gestaltung, Mur., Cig.; — 2) die Ausbildung, Cig.
  69. izobrȃženka, f. die Gebildete, Z., nk.
  70. izobrȃženost, f. die Bildung, die geistige Cultur, Cig., Jan., nk.
  71. izočítati, -ı̑tam, vb. pf. = objaviti, Vod. (Izb. sp.).
  72. izogeotērma, f. črta enake zemeljske toplote, die Isogeotherme, Jes.
  73. izogìb, -gíba, m. das Ausweichen: znamenje izogiba, das Ausweichsignal, DZ.
  74. izogíbati se, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izogniti se; ausweichen; i. se koga (česa), jemanden (etwas) meiden, fliehen.
  75. izogı̑bək, -bka, m. etwas, dem man ausweichen muss: stal je po cele ure poleg biljarda ali poleg kvartne mize, igralcem napotje, točajem izogibek, Jurč.
  76. izogíbən, -bna, adj. 1) das Ausweichen betreffend: izogı̑bno znamenje, das Ausweichsignal, DZ.; — 2) ausweichend: i. odgovor, Cig. (T.); — 3) vermeidlich, Jan. (H.).
  77. izogljenẹ́ti, * -ím, vb. pf. verkohlen ( intr.), Cig.
  78. izogljeníti, * -ím, vb. pf. in Kohle verwandeln, C.; — i. se, = izogljeneti, Cig.
  79. izogljiti, *** -im, vb. pf. = izogljeniti, Cig.
  80. izǫ̑hati, -am, vb. pf. = izvohati, Dol.- Z.
  81. izohimēna, f. črta enake srednje zimske topline, die Isochimene ( geogr.), Cig. (T.), Jes.
  82. izok, m. die Cicade, Jurč. (Tug.); — stsl.
  83. izokrīma, f. črta največe mrzlote morskega površja, Jes.
  84. izokrǫ́gliti, -krǫ̑glim, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.
  85. izokrǫ́gljenje, n. die Abrundung: i. svot, DZ.
  86. izokrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, abrunden, Cig., Jan.; — i. drobce na cele krajcarje, DZ.
  87. izolātor, -rja, m. samilo, der Isolator, der Nichtleiter ( phys.), Cig. (T.).
  88. izolı̑ka, f. die Ausbildung, C.
  89. izolı̑kati, -am, vb. pf. ausbilden, Let.
  90. izomı̑ka, f. die Ausbildung, nk.; praktična i., DZ.
  91. izomı̑kati, -kam, -čem, vb. pf. ausbilden, Cig.
  92. izomorfı̑ja, f. enakost kristalnih oblik pri raznih tvarinah, istolikost, die Isomorphie, Cig. (T.).
  93. izonẹ́gati, -am, vb. pf. eine Handlung, die man augenblicklich nicht bestimmt nennen kann, vollenden, Cig.
  94. izopáčenost, f. = izpačenost, die Verdorbenheit, die Verkehrtheit, Vest.
  95. izopačı̑telj, m. der Verderber, C.
  96. izopáčiti, -im, vb. pf. = izpačiti; verderben, corrumpieren, C., nk.; verfälschen, h. t.- Cig. (T.); verkehrt darstellen, Cig. (T.); — izopačen kristal, missgebildet, Erj. (Min.).
  97. izopȃka, f. die Fälschung, DZ.
  98. izorahīja, f. črta istočasne plime morske, Jes.
  99. izoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) herausackern, aufackern; kamenje i.; — 2) mit dem Ackern fertig werden, auspflügen; njivo i.; — aufackern; ledino i.
  100. izǫ̑rglati, -am, vb. pf. durchorgeln; fertig orgeln.

   43.801 43.901 44.001 44.101 44.201 44.301 44.401 44.501 44.601 44.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA