Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (44.101-44.200)

  1. izletečáti, -ȃm, vb. pf. flügge werden, (o matici) Levst. (Beč.); i. se (o ptičih), Svet. (Rok.).
  2. izletẹ́ti, -ím, vb. pf. herausfliegen, ausfliegen; ptički so že izleteli, die Vögel haben schon das Nest verlassen; tebi pametna iz ust ne izleti, aus deinem Munde kommt kein gescheidtes Wort, Z.
  3. izlẹ́zenje, n. das Auskriechen, C.; — i. zadnjice, der Vorfall des Mastdarmes, C.
  4. izlę̑ž, m. das Gebrüte, Cig.
  5. izléžati se, -ím se, vb. pf. sich ausliegen, Jan. (H.).
  6. izlę̑žba, f. die Ausbrütung, C.
  7. izležè, -ę́ta, m. uneheliches Kind, Cig.
  8. izlę́ženəc, -nca, m. = izleženik, Trst. (Let.).
  9. izlę́ženik, m. = ki se je izlegel; ptujski izleženik, der zu Pettau Geborene, C.; radomerski i., Raič ( Let.).
  10. izleženják, m. = izleženik, C.
  11. izlę́ženje, n. 1) die Ausbrütung; — die Brut, (izleženjè) ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Geburt, ogr.- C.; — die Herkunft: neki židov, izleženja Aleksandrijanec, ogr.- Valj. (Rad); — der Geburtsort, vzhŠt.- C.
  12. izležíšče, n. = rojstni kraj, C., Npes.-Vraz.
  13. izlíčiti, * -im, vb. pf. den Bast abziehen, Z.; — enthüllen, ZgD.
  14. izlı̑čkati, -am, vb. pf. i. koruzo, mit dem Schälen des Kukuruzes fertig werden, Dol., Gor.
  15. izliják, m. die Gosse, jvzhŠt.
  16. izlíjanje, n. = izlivanje, Mur., Cig.
  17. izlíjati, -am, vb. impf. ad izliti, = izlivati, Mur., Cig., Jan.
  18. izlı̑k, m. na izlik, zum Schein, Jan., Mik.
  19. izlı̑ka, f. der Vorwand, Cig. (T.), BlKr.- Mik., Svet. (Rok.); na izliko, zum Scheine, vzhŠt.
  20. izlı̑kati, -am, vb. pf. ausglätten, Cig., Jan.; auspolieren, Z.; izlikani in nabrušeni meči, Jap.- C.; izlikani predalniki, politierte Kästen, LjZv.; — i. perilo, plätten, Cig.; i. sukno, appretieren, Cig.; putzen, Jan.; — durchbilden, Cig.; = olikan, fein, Cig.
  21. izlíliti se, -im se, vb. pf. sich häuten, vzhŠt.
  22. izlísiti, -lı̑sim, vb. pf. fleckig machen: i. si kožo, sich die Haut abschürfen, vzhŠt.
  23. izlı̑tək, -tka, m. der Ausguss, C.
  24. izlíti, -líjem, vb. pf. 1) ausgießen, weggießen; vino iz kupice i.; — 2) i. se, überlaufen, überströmen, Cig.; Sava se je izlila, ist ausgetreten, Cig.; sich ergießen, Cig.; žolč se mu je izlil, = die Galle läuft ihm über, Cig.; prim. razliti; — 3) i. se, aufhören zu gießen, (zu regnen), ausregnen: izlilo se je, Cig.
  25. izlízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken herausbringen, herauslecken; med i. iz skodelice; — i. se, sich heilen, genesen; sich herausarbeiten, sich durchschmiegen; — 2) zerlecken, Cig.; — abwetzen, abnützen; izlizan denar, izlizano sukno, Cig.; i. se, sich abwetzen, sich abnützen; lemeži se v peskasti prsti zelo izližejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) i. kaj iz koga, jemandem etwas abschmeicheln, Cig.
  26. izlı̑zək, -zka, m. izlizana stvar, Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. obrabljen kos mila, Vreme- Erj. (Torb.).
  27. izlǫ̑č, m. = razred (Classe), (zloč) ogr.- Valj. (Rad).
  28. izlǫ́čati, -am, vb. impf. ad izločiti; ausscheiden, nk.; i. iz sebe, absondern, DZ.; i. se, sich ausscheiden, nk.; iz bakrenice izloča se modra galica v lepih kristalih, Erj. (Min.).
  29. izlǫ̑čba, f. die Ausscheidung, Cig.; — die Ausnahme, Cig.
  30. izlọ̑čək, -čka, m. das Abgesonderte, Cig. (T.); — kleiner Abschnitt im Buche, (zloček) Valj. (Rad); — der Vorbehalt, Cig.
  31. izlǫ́čən, -čna, adj. ausschließlich, Jan., Zv.
  32. izlǫ́čenje, n. die Ausscheidung, Cig.; — der Bann, Cig.
  33. izločíłən, -łna, adj. = izločljiv, ausschließlich: izločilna pravica, DZ.
  34. izločílọ, n. 1) das Absonderungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Ausschließung, DZ.
  35. izlǫ́čiti, -im, vb. pf. ausscheiden, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); absondern ( zool.), Cig. (T.), nk.; ausschließen, Cig., Jan., Cig. (T.); excommunicieren, ZgD.
  36. izlòg, -lǫ́ga, m. die Geschichte ("historia"), Alas.
  37. 1. izlǫ́kati, * -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.
  38. 2. izlǫ́kati, -am, vb. pf. auswölben, Mur.
  39. izlǫ́kniti, -lǫ̑knem, vb. pf. ausbiegen, Cig., C., Mik.; — auswölben, M.
  40. izlòm, * -lóma, m. der Ausbruch, das Ausbrechen, Z.
  41. izlǫ̑mək, -mka, m. der Ausbruch, Z.
  42. izlómiti, -lómim, vb. pf. durch Brechen herausbringen, ausbrechen, Cig.
  43. izlózən, -zna, adj. kar je iz loze, aus dem Haine, Štrek.
  44. izlǫ̑žba, f. = razstava, die Ausstellung, Jan., nk.; — hs.
  45. izložı̑telj, m. der Aussteller, Nov.- C., nk.
  46. izložíti, -ím, vb. pf. 1) herauslegen, auspacken, ausladen; — = razstaviti, ausstellen, Jan., nk.; — 2) = razložiti, auslegen, deuten, erklären, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.).
  47. izložníca, f. die Ausstellerin, Jan. (H.).
  48. izložník, m. der Aussteller, Jan. (H.), C.
  49. izlúčati, -am, vb. pf. mit dem Werfen fertig werden: vse kamenje i., alle Steine geworfen haben; = i. se, sich verwerfen, Cig.
  50. izlúditi, -im, vb. pf. verlocken, verführen: ženske so me izludile, Fr.- C., jvzhŠt.
  51. izlúgati, -am, vb. pf. = izlužiti, Cig.
  52. izlúknjati, -lȗknjam, vb. pf. auslochen, durchlöchern, Cig., C.
  53. izlúpiti, -im, vb. pf. ausschälen.
  54. izlúskati, -lȗskam, vb. pf. aushülsen, Cig.
  55. izlúščiti, -im, vb. pf. aushülsen; jedrce i., auskernen, Cig.; i. koruzo, Pjk. (Črt.); losgelöst: izluščeni kristali, lose Krystalle, Cig. (T.).
  56. izlúženəc, -nca, m. die ausgelaugte Asche, Cig., Nov.
  57. izlúžiti, -im, vb. pf. 1) auslaugen; dež bode pepel izlužil, Nov.; izlužen pepel, ausgelaugte Asche, Cig.; — durch die Lauge herausbringen: i. madež iz perila, Cig.; — 2) in der Lauge ausbeizen, Cig.; kože se v lužnici izlužijo, Vrt.
  58. izmȃgati, -am, vb. impf. ad izmoči; i. komu kaj, jemandem etwas auswirken, Cig.
  59. izmáhati se, -am se, vb. pf. sich durchschlagen, sich herausarbeiten, Cig.
  60. izmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. i. perilo, die Wäsche im Wasser ausschwenken, Lašče- Levst. (Rok.).
  61. izmakatáti, -atȃm, -áčem, vb. pf., Cig., pogl. 2. izmeketati.
  62. izmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izmočiti; auswässern (durch Wasser, Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
  63. izmákniti, -nem, vb. pf., pogl. izmekniti.
  64. izmáknjenje, n. die Verrenkung, Cig.
  65. izmȃla, adv. = iz mala, von Kindheit an, C.
  66. izmȃlati, -am, vb. pf. ausmalen; — i. sobo; mit Farben abbilden, Cig.
  67. izmáljati, -am, vb. pf. = razmaljati, kleinweise austheilen: kruh med otroke i., Cig., M.; — durch kleine Ausgaben verthun, verspellen: svoj denar i., Cig.
  68. izmámiti, -mȃmim, vb. pf. durch Bethörung herauslocken, erschwindeln: i. iz koga kaj, Cig., Jan.; izmamil je iz njega marsikatero skrivnost, Cv.; tudi: i. koga za kaj, Cig.
  69. izmȃnjšati, -am, vb. pf. = zmanjšati, verkleinern, vermindern, Levst. (Nauk); — prim. rus. izmalitь, verkleinern.
  70. izmȃnjšək, -ška, m. die Verminderung, die Reduction, Levst. (Pril.).
  71. izmanjšílọ, n. die Verminderung: i. dohodkov, Levst. (Pril.).
  72. izmȃrnjati, -am, vb. pf. ausschwatzen, Z.
  73. izmastíti, -ím, vb. pf. ausquetschen, auskeltern, Šol.; vse grozdje i., C.; — prim. zmastiti, mestiti.
  74. izmastíti se, -ím se, vb. pf. feist werden, C.
  75. izmȃtati, -am, vb. impf. ad izmotati, Erj. ( LjZv.).
  76. izmázati, -mȃžem, vb. pf. durch Schmieren, Salben verbrauchen, Cig.
  77. izmȃzək, -zka, m. der Rest eines Schmiermittels (eines Fettes, einer Salbe), Lašče- Erj. (Torb.); — = izvržek, der Abschaum, Cig.
  78. izmę́cati, -mę̑cam, vb. pf. abzwingen, entpressen: i. komu kaj, Cig.
  79. izmẹ̑čək, -čka, m. das Ausgeworfene, der Auswurf; i. tega sveta, Pohl.- Valj. (Rad).
  80. izmečíti, -ím, vb. pf. weich machen, i. se, weich werden, Cig.
  81. izmečkáti, * -ȃm, vb. pf. durch Quetschen etwas herausbringen, ausquetschen, Cig.
  82. izmèd, praep. c. gen. zwischen (zwei oder mehreren Dingen), mitten aus (einer Menge) hervor; popeljem Izraelce izmed njih, Ravn.- Mik.; eden izmed vas, einer aus eurer Mitte; najstarši izmed bratov, der Aelteste unter den Brüdern.
  83. izmədlẹ́ti, -ím, vb. pf. = zmedleti, mager, schwach werden, Z.; žito na polju je izmedlelo, Z.
  84. izməglíca, f. der Nebelregen, Cig. (T.), C.; — hs.
  85. izmehčáti, -ȃm, vb. pf. = zmehčati, Z.; — i. se, durch Abliegen weich werden: hruške so se izmehčale, jvzhŠt.
  86. izmehkúžiti, -ȗžim, vb. pf. verweichlichen, Cig.
  87. izməhnátiti, -ȃtim, vb. pf. flaumig machen, vzhŠt.- C.
  88. izmę́kati, -am, vb. impf. ad izmečiti, Cig.
  89. 1. izmeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. aufhören zu meckern, ausmeckern, Cig.
  90. 2. izməkətáti, -ətȃm, -áčem, vb. pf. = izmektati, (izmakatati) Cig.
  91. izməkníti, -máknem, vb. pf. 1) ausreißen: i. zob, C., vzhŠt.; — ausrupfen, Mur., C.; — 2) entrücken; blazinico komu izpod glave, stolček izpod nog i.; i. se, aus seiner Lage weichen; entgleiten, Cig.; glava se mu izmakne na roke, Zv.; — i. se, sich entziehen, M.; entweichen, Cig.; — i. si nogo, kolk, verrenken, Cig.; — 3) = zmekniti, entwenden, Jan.
  92. izməktáti, -ȃm, vb. pf. gehörig rütteln, Dol.
  93. izmẹ̑mba, f. der Austausch: i. izrecil, der Austausch der Erklärungen, DZ.
  94. izmẹ̑na, f. 1) die Verwechslung, Cig. (T.); — die Abwechslung: po izmeni, wechselweise ( math.), Cig. (T.); zemljo na izmeno pali solnce in pustoši burja, Zv.; — 2) die Ausartung, der Ausbund (im schlimmen Sinne), der Wechselbalg, Cig.; die Unform: izmene in izpake, Hip. (Orb.); kdo bi slutil pod tacimi izmenami (= popačenimi priimki) naše tri rojake? Navr. (Let.); ein Monstrum, Dict.; — der Zwitter, Dol.- M., Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.).
  95. izmẹ̑nast, adj. unförmlich, monströs, Dict.
  96. izməncáti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen; zrna iz klasu i.; — 2) mit dem Zerreiben fertig werden: i. proso, das Austreten der Hirse beenden, jvzhŠt.
  97. izmẹ̑nce, adv. wechselweise, C.
  98. izməndráti, -ȃm, vb. pf. mendraje izprositi, abdrillen, Cig.
  99. izmẹnè, -ę́ta, m. der Wechselbalg, Cig.; psovka: ti izmene grdi ti! Lašče- Levst. (Rok.).
  100. izmẹ́ničən, -čna, adj. izmẹ̑nični kot, der Wechselwinkel ( math.), Tuš.- Cig. (T.), Cel. (Geom.).

   43.601 43.701 43.801 43.901 44.001 44.101 44.201 44.301 44.401 44.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA