Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (4.401-4.500)

  1. blanceváti, -ȗjem, vb. impf. irre reden, phantasieren, Jan., Mik.; pa že spet blancuješ, Glas.; — menda nam. blencovati; prim. blencati.
  2. blatobljúvən, -vna, adj. schlammspeiend: blatobljuvni ognjenik, der Schlammvulcan, Jes.
  3. blatobljȗvnik, m. der Schlammvulcan, Cig. (T.).
  4. blatovína, f. der Moorboden, Mur.
  5. blatovínat, adj. moorig, Mur.
  6. blátovnat, adj. = blatnat, Jan.
  7. blázənstvọ, n. die Narrheit, C., Cig. (T.).
  8. blazljìv, -íva, adj. gotteslästerlich, Habd., Mik., C.
  9. blaznìv, -íva, 1) irrsinnig, Levst. (Pril.); närrisch, Jan.; wahnsinnig, Bes.; — 2) frevelhaft, Mur.
  10. blaznı̑vəc, -vca, m. 1) der Phantast, Jan.; — 2) der Frevler, Mur., Jan.
  11. blaznı̑vka, f. 1) die Phantastin, Jan.; — 2) die Frevlerin, Mur., Jan.
  12. blaznívost, f. 1) die Wahnsinnigkeit, die Thorheit, C.; — 2) die Frevelhaftigkeit, Mur.
  13. blaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wahnsinnig sein, von Sinnen sein, außer sich sein, Cig., C., Vrt.; — irre reden, phantasieren, Jan.; — 2) freveln, fluchen, Mur.
  14. bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.- Let., kajk.- Valj. (Rad).
  15. blebetàv, -áva, adj. plapperhaft, plauderhaft, geschwätzig.
  16. blebetávast, adj. = blebetav, Cig., LjZv.
  17. blebetȃvəc, -vca, m. der Plauderer, der Schwätzer.
  18. blebetávən, -vna, adj. = blebetav, Cig.
  19. blebetȃvka, f. die Schwätzerin.
  20. blebetávost, f. die Schwatzhaftigkeit, die Plauderhaftigkeit.
  21. blẹdẹ́vati, -am, vb. impf. zu erblassen pflegen, M.
  22. blẹdǫ́vən, -vna, adj. etwas blass, fahl, Mur., Cig., Jan.
  23. blę̑javəc, -vca, m. der Stammler, Jan.
  24. blekotljìv, -íva, adj. stammelnd, Mur.
  25. blẹskovı̑t, adj. schimmernd, strahlend, C.
  26. blẹščȃva, f. der Glanz, die Pracht, Cig. (T.), C.
  27. blískav, adj. funkelnd: bliskave oči, feurige Augen, Cig.; — blinkend, bliskava posoda, C.
  28. blískavica, f. das Blitzen, C., Vest.; — das Wetterleuchten, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); v oblakih se je zapazila medla rdečica, kakor svit oddaljene bliskavice, Glas.
  29. blı̑skov, adj. po bliskovo, blitzschnell; Po bliskovo mu sablja gre, Npes.-K.; Po bliskovo konjič leti, Vod. (Pes.); Privihral je po bliskovo, LjZv.
  30. bliskovína, f. die Electricität (als Materie), Cig. (T.), C.
  31. bliskovı̑t, adj. blitzschnell, Cig.
  32. bliščàv, -áva, adj., Vrt. = bleščav, nk.
  33. bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.- Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.
  34. bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
  35. bliščı̑vka, f. die Blendlaterne, V.-Cig.
  36. bliščljìv, -íva, adj. = bliščiv, Cig.
  37. blı̑tva, f. der Mangold (beta), Pohl., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. bieta (iz: bleta), Mik. (Et.).
  38. bližȃva, f. die Nähe; na bližavi biti, in der Nähe sein, C.
  39. bliževáti se, -ȗjem se, vb. impf. nahen, Guts., Jarn.
  40. bližnjȃva, f. die Nähe, Cig., Jan., C.
  41. bljəválọ, n. das Brechmittel, Cig.
  42. bljəváti, bljújem, vb. impf. = bljuvati, Cig., Jan., Mik., Levst. (Sl. Spr.).
  43. bljuváč, m. der Speier, Cig.
  44. bljuvȃnje, n. das Speien, der Ausbruch (eines feuerspeienden Berges), Cig., nk.
  45. bljuváti, bljúvam, bljújem, vb. impf. sich erbrechen, speien; bljuvati se mu hoče, es ist ihm brecherlich, Cig.; — ogenj b., Feuer speien.
  46. bljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, C.
  47. bljúvən, -vna, adj. Brech-, Cig.; — bljuvna sol, der Brechweinstein, Cig.; bljuvni prah, das Brechpulver, Jan.
  48. bljȗvkati, -am, vb. impf. kleinweise speien, C.
  49. bljȗzgavica, f. = bljuzga, C.
  50. blodı̑vəc, -vca, m. 1) der Herumirrende, Let.; — 2) der Pantscher, Cig.
  51. blodljìv, -íva, adj. irrend, Jan.; — fehlbar, Guts.; — irrig, Mur.
  52. blodnjȃva, f. das Irren, die Verirrung: b. mlade glave, Let.
  53. blodnotvǫ̑rje, n. das Wahngebilde, Cig. (T.).
  54. blodnovelı̑čje, n. der Größenwahn, Cig. (T.).
  55. blodovę̑rstvọ, n. der Irrglaube, C.
  56. blǫ̑dstvọ, n. der Irrthum, C.
  57. bobnẹ́vati, -am, vb. impf. dumpf zu rollen, zu dröhnen pflegen, Jan.
  58. bobotávast, adj. plauderhaft, Cig.
  59. bobotávost, f. die Plauderhaftigkeit, Cig.
  60. bobǫ̑v, * adj. Bohnen-: bobov cvet, bobova slama; boljša bobova slama, nego prazne jasli, = besser etwas als nichts, Cig.; tudi: bóbov.
  61. bobǫ̑vəc, -vca, m. 1) die Fetthenne (sedum telephium), Z.; — 2) die Bachbunge (veronica beccabunga), C.; — 3) die Brunnenkresse (nasturtium offic.), Cig.; — 4) bóbovec, das Bohnerz, Erj. (Min.).
  62. bobovíca, f. das Bohnenstroh, Cig., Jan.
  63. bobovína, f. das Bohnenstroh, Cig., C.; tudi: bobǫ̑vina, Valj. (Rad).
  64. bobovíšče, n. der Bohnenacker (nach der Ernte), Cig., Jan.
  65. bobǫ̑vka, * f. = bobovina, C.
  66. bobǫ̑vnast, adj. bohnenförmig, Cig.
  67. bobovníca, f. das Bohnenstroh, Mur., Valj. (Rad).
  68. bobǫ̑vnik, m. 1) die Bachbunge (veronica beccabunga), Cig., Medv. (Rok.); — 2) die Brunnenkresse (nasturtium offic.), Dict., Jan., Hip. (Orb.), C., Kr.
  69. bobovnják, m. = bobovnik 1), Tuš. (B.), Josch.
  70. bobǫ̑vščina, f. 1) das Bohnenstroh, M.; — 2) Name einer Apfel- und einer Kartoffelgattung, C.
  71. bóbrov, ** adj. vom Biber, Cig., Jan.
  72. bobrovína, f. 1) der Biberbalg, Cig.; — 2) das Bibergeil, Jan., Erj. (Ž.).
  73. bọ̑dckovəc, -vca, m. der Nadelbaum, Cig., C.
  74. bọ̑dckovje, n. die Waldstreu vom Nadelholz, Cig.
  75. bodę́čevka, f. die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur., C.
  76. bodíčevje, n. 1) die Waldstreu vom Nadelholz, Cig., C.; — 2) der Ginster (genista germanica), Jan., Cig.; — 3) die Mannstreu (eryngium).
  77. bodljíkav, adj. stachelig: bodljikava trava, Vrt.; bodljikavo trnje, ZgD.
  78. bodljíkovje, n. coll. Disteln, Jan.
  79. bodljìv, -íva, adj. 1) stößig: b. vol, Mur., Cig., Jan.; — 2) stachelig, stechend, Cig.; bodljiva odeja smreke, Vrt.; bodljive zeli, LjZv.
  80. bodljı̑vəc, -vca, m. 1) der Stoßochs, C.; — 2) die Stacheldolde, C.
  81. bodljı̑vka, f., C., pogl. bodljar.
  82. bodljívost, f. die Stößigkeit, Mur.
  83. bodoglȃvəc, -vca, m. die Kugeldistel (echinops), C.
  84. 1. bogȃstvọ, n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).
  85. 2. bogȃstvọ, n. — pogl. bogatstvo.
  86. bogatȃštvọ, n. coll. die Reichen, Zora.
  87. bogatı̑vəc, -vca, m. der Bereicherer, Cig.
  88. bogatováti, -ȗjem, vb. impf. den Reichen spielen, Mur.
  89. bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.
  90. bogočȃstvọ, n. = bogočastje, Cig.
  91. bogočlóvẹk, -ẹ́ka, m. der Gottmensch, Cig.; — stsl.
  92. bogohȗłstvọ, n. die Gotteslästerung, die Blasphemie, Jan., Nov.; — stsl.
  93. bogohváłən, -łna, adj. gottdankend: bogohvalni dar, das Dankopfer, Cig., Burg.
  94. bogohvȃłnik, m. der Gottesverehrer, Cig.
  95. bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.
  96. bogoklę̑vəc, -vca, m., Mur., Jan., pogl. bogokletnik.
  97. bogomı̑lstvọ, n. das Bogomilenthum, Cv.
  98. bogorǫ̑dstvọ, n. = bogorodje, Cig.
  99. bogoskrȗnstvọ, n. die Gotteslästerung, nk.
  100. bogoslávən, -vna, adj. Gott preisend, Cig.

   3.901 4.001 4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA