Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (44.001-44.100)

  1. izkorę́niti, -ę̑nim, vb. pf. = izkoreniniti, Jan.
  2. izkorę́njati, -am, vb. impf. ad izkoreniti; strasti i., Cv.
  3. izkorístiti, -ı̑stim, vb. pf. ausnützen, nk.; i. koga za svoje namene, SlN.
  4. izkostíti, -ím, vb. pf. ausgräten: i. ribo, V.-Cig.
  5. izkǫ́šati, -am, vb. pf. i. zrnje, (durch Schlagen mit der Garbe) herausbringen, Cig.
  6. izkoščíčiti, -ı̑čim, vb. pf. entkernen (vom Steinobst): i. slivo, C.
  7. izkotáti se, -ȃm se, vb. pf. ausgebrütet, geworfen werden, Mur.; tele se je izkotalo, vzhŠt.
  8. izkotíti, -ím, vb. pf. 1) werfen, gebären (o živalih), C.; i. se, geworfen, geboren werden, C., vzhŠt.; — ausbrüten, Z.; — 2) i. se, aufhören Junge zu werfen, Cig.
  9. izkótniti, -kǫ̑tnem, vb. pf. = izkotiti: izkotnilo se je tele, vzhŠt.
  10. izkozláti, -ȃm, vb. pf. = izbljuvati, ausspeien.
  11. izkǫ́žati, -kǫ̑žam, vb. pf. = izkožiti, Jan.
  12. izkǫ́žiti, -kǫ̑žim, vb. pf. aushäuten, Cig., C.
  13. izkrájnji, adj. äußerst, Vrt., Levst. (Pril., Močv.); Mejnik izkrajnji stvarjenja, Levst. (Zb. sp.); i. rok, DZ.; — prim. skrajnji.
  14. izkŕcati, -kȓcam, vb. pf. ausschiffen, nk.; — hs.
  15. izkŕčiti, -kȓčim, vb. pf. ausroden, Cig.; i. grmovje, vzhŠt.; i. preseko v gozdu, LjZv.; i. si pot, sich einen Weg bahnen, Jan. (H.).
  16. izkrẹ̑gati, -am, vb. pf. ausschelten, ausschmälen.
  17. izkréniti, -krę́nem, vb. pf. ausrenken, Z.; i. se, sich die Achsel ausrenken, Cig.
  18. izkrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) herausschlagen: i. iskre iz kamena; — 2) ausschleifen, i. se, sich ausschleifen, sich auswetzen, Cig.
  19. izkŕgati, -am, vb. pf. absondern (vom Schleim u. dgl.), i. se, sich absondern, (skrg-) Cig.
  20. izkŕhati, -am, vb. pf. ganz schartig machen, Z.; — prim. skrhati.
  21. izkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. ausbrechen, aussprengen, Jan.
  22. izkríčati, -ím, vb. pf. das Schreien beenden; i. se, sich auschreien, sich müde schreien.
  23. izkŕmiti, -im, vb. pf. ausfüttern, Z.
  24. izkròj, -krója, m. der Ausschnitt, Cig.
  25. izkrȏjək, -jka, m. der Ausschnitt, Jan.
  26. izkrojíti, -ím, vb. pf. ausschneiden, Z.; i. iz hleba spodnjo skorjo, Vrt.
  27. izkropíti, -ím, vb. pf. beim Besprengen verbrauchen, aussprengen: vodo i., Cig.
  28. izkrǫ́žiti, -im, vb. pf. ausrunden, Z.; kakor podkov izkrožene golenice, Glas.
  29. izkrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) herausbürsten: i. prah iz suknje; — 2) ausbürsten: i. suknjo.
  30. izkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ausbröckeln, Z.; razzeblina je črko s kamena izkrušila, LjZv., C., nk.
  31. izkúhati, -kȗham, vb. pf. 1) durch Kochen herausziehen, auskochen: i. mast, Cig.; — 2) i. se, durch Kochen den besten Gehalt verlieren, Cig.; izkuhano meso.
  32. izkȗp, m. 1) die Einlösung, Cig., DZ.; der Loskauf, Jan., Mik.; — 2) der Erlös, C.
  33. izkupíčək, -čka, m. der Erlös, Šol., Let., (skup-), V.-Cig., Jan., nk.
  34. izkupílọ, n. der Erlös, Cig., DZ., (skup-), Jan.
  35. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
  36. izkúpščina, f. 1) der Einlösungspreis, Cig.; — 2) = izkupilo, C.
  37. izkurbáti se, -ȃm se, vb. pf. 1) aushuren, sich abhuren, Cig.; — 2) Hure werden; i. se, eine uneheliche Mutter werden, Št.; i. se s kom, Št.; prim. skurbati se.
  38. izkúriti, -im, vb. pf. ausfeuern: sod i., Cig.
  39. izkȗs, m. der Versuch, das Experiment, die Probe, Cig. (T.), Vrt.; izkuse delati, experimentieren, Cig. (T.); i. s puhalnico, die Löthrohrprobe, Cig. (T.); po teoriji in po izkusih, Žnid.; die Probe ( math.), Cig. (T.).
  40. izkȗsa, f. die Versuchung: vražja i. (skusa), ogr.- C.; nas ne vpeljaj na izkuso ("na scusso"), Alas.; ne vpeljaj nas v izkuso ("vu skusu"), kajk.- Valj.
  41. izkȗsba, f. die Probe, Cig.; — die Erfahrung, C.
  42. izkȗsək, -ska, m. der Versuch, die Probe, C.; na i., zur Probe, C.
  43. izkúsən, -sna, adj. Experimental-, Cig. (T.); Probe-, Cig., C.; izkȗsni papir, das Probierpapier, das Reagenzpapier, Cig. (T.); — empirisch, Jan.
  44. izkusílọ, n. das Prüfungsmittel, der Probierstein ( fig.), Cig., Jan.
  45. izkusı̑telj, m. der Versucher, kajk.- Valj. (Rad).
  46. izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit ( nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; ( nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).
  47. izkȗsnik, m. kamen i., der Probierstein, Cig. (T.).
  48. izkusnína, f. die Probegebür, Cig.
  49. izkȗša, f. = izkus, Mur.
  50. izkušȃj, m. die Probe ( math.), Cig. (T.).
  51. izkušáłən, -łna, adj. Probier-: izkušȃłni papir, das Reagenzpapier, Cig. (T.); izkušalni kamen, der Probierstein, C.
  52. izkušálọ, n. das Probewerkzeug, Cig.; — izkušala, Reagentien ( chem.), Cig. (T.).
  53. izkúšanəc, -nca, m. der Probelehrling, Cig.
  54. izkúšanje, n. 1) das Versuchen; — das Prüfen, das Erproben; i. rude, die Erzprobe, Cig. (T.); — 2) der Wetteifer, Cig.
  55. izkúšati, -am, vb. impf. ad izkusiti; 1) Versuche machen, versuchen; Pesni sem izkušal peti, Levst. (Zb. sp.); izkušal sem, če bi mogel sam vzdigniti kamen; vse sem izkušal, ich habe alle möglichen Versuche gemacht; suchen: izkušali ga bomo prehiteti: wir werden ihm zuvorzukommen suchen; — 2) prüfen, auf die Probe stellen; i. koga, kaj; saj ga le izkušam; hudič človeka izkuša; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; jaz sem to izkušal, ich weiß ein Lied davon zu singen, Cig.; — 4) i. se s kom, sich mit jemandem messen, mit ihm wetteifern; i. se za junaštvo, Dict.
  56. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
  57. izkušenják, m. ein erfahrener Mann, C.
  58. izkȗšənjski, adj. erfahrungs-, practisch: izkušenjski nauki, Vod. (Bab.).
  59. izkúšenost, f. die Erprobtheit, die Bewährtheit, Cig., Jan., nk.; die Erfahrenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
  60. izkȗšnja, f. 1) der Versuch, die Probe; na izkušnjo (= na negotovo prodajo) izvažati, auf Losung ausführen, Cig. (T.); — die Prüfung, das Examen, Cig., Jan.; prim. preskušnja; — = izkušnjava, ogr.- C.; nas ne peljaj v izkušnjo, Trub., Dalm., Boh.; — 2) die Erfahrung; i. uči, Levst. (Nauk); i. uči človeka, Cig.
  61. izkuštráti, -ȃm, vb. pf. zerkrausen, Z.; lase komu i., (sk-) C.; vsa si izkuštrana, (sk-) jvzhŠt.
  62. izláčniti, -lȃčnim, vb. pf. aushungern, Z., Dol.; i. se, sich aushungern, Dol.
  63. izláčnjenje, n. die Hungercur, V.-Cig.
  64. izlȃdjati, -am, vb. pf. (po nem.) ausschiffen, Cig.; pogl. izkrcati.
  65. izlȃga, f. 1) die Ausladung, das Debarquement, Cig.; — 2) die Auslage (für Waren), Cig.; — 3) (po nem.) = razlaga, die Auslegung, die Deutung, Dalm.; sanjske izlage, Ravn.
  66. izlagȃłnica, f. der Auslagekasten, Cig., Nov.
  67. izlȃganje, n. 1) das Herauslegen; — das Ausladen, Cig.; — 2) = razlaganje: po izlaganju sv. Gregorja, Bas.; i. teoretičnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanstva, Navr. (Kop. sp.).
  68. izlȃgati, -am, vb. impf. ad izložiti; 1) herauslegen; auspacken, ausladen; — 2) = razlagati, auslegen, deuten, Mur., Cig.; i. besede, Trub., Jap. (Sv. p.).
  69. izlágati se, -lážem se, vb. pf., pogl. izlegati se.
  70. izlahkotiti, -otim, vb. pf., pogl. izlehkotiti.
  71. izlȃjati se, -am se, vb. pf. sich abbellen, Cig.
  72. izlȃjnati, -am, vb. pf. zuende leiern, ausleiern, Z.
  73. izlȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern.
  74. izlákati, -lȃkam, vb. pf. aushungern, Z.; i. se, sich aushungern, Z., Savinska dol.; izlakan, ausgehungert, C., Gol., Štrek.
  75. izlákotati, -am, vb. pf. = izlakati, aushungern: izlakotan, ZgD.
  76. izlákotiti, -im, vb. pf. = izlakotati, Cig.; i. se, Bes.
  77. īzlam, m. ( t. j. udanost) mohamedanska vera, der Islam.
  78. izlȃmati, -mam, -mljem, vb. pf. das Herausbrechen beenden, Z.
  79. izlásiti, -im, vb. pf. i. koga, olajšati komu delo, storiti delo za druzega; "Čakaj, da te izlasim", (zl-) Podkrnci- Erj. (Torb.); — ablösen, (bei der Arbeit) Koborid, BlKr.- Erj. (Torb.).
  80. izlȃsti, adv. 1) besonders, nk.; (= iz vlasti, Mik.; nav. zlasti); — 2) nämlich, Dalm., Trub.
  81. izlaščáti se, -ȃm se, vb. pf., pogl. izlehčati se.
  82. izláziti, -lȃzim, vb. pf. hervorkriechen, Cig.
  83. izlę́cati se, -am se, vb. pf. sich zur Genüge strecken ( z. B. beim Aufstehen), vollständig munter werden, Tolm.
  84. izlẹ̑čək, -čka, m. 1) der Extract ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), DZ.; — 2) (po nem.) der Auszug (aus einem Schriftwerke), nk.; ( nam. izvleček).
  85. izlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) ausbrüten; ptica svoje mlade v gnezdu izleže, Dalm.; — i. se, aus dem Ei kriechen; tudi: geboren werden; (preprosto): kje si se izlegel? Z.; geworfen werden; tele se je izleglo, vzhŠt.; — 2) aushecken, ersinnen, Jan.; — i. se, entstehen: greh se izleže in redi v naročju lenobe, Jap. (Prid.); — 3) i. se, aufhören zu brüten, ausbrüten, Cig.
  86. izlẹ́či, -lẹ́čem, vb. pf. = izvleči, Cig.
  87. izlẹ́čiti, -lẹ̑čim, vb. pf. 1) auscurieren, heilen, Cig., Jan., nk.; — 2) i. se koga, jemanden los werden, Cig.
  88. izlę́diti, -im, vb. pf. aus dem Eise herausschaffen, auseisen, V.-Cig.
  89. izlẹ́gati, * -am, vb. impf. ad izleči, -ležem, Cig.
  90. izləgáti se, -lážem se, vb. pf. sich herauslügen, (izlag-) Cig.
  91. izlę́gniti, * -lę̑gnem, vb. pf. = izleči, -ležem: ptice se izlegnejo, kajk.- Valj. (Rad).
  92. izləhčáti se, -ȃm se, vb. pf. wohlfeiler werden (izlaščati se, Dol.- Cig., BlKr.- M.; nam. "izlahčati" se, Mik. [Et.]).
  93. izləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, Cig., Jan.
  94. izlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. hervorrecken, Šol.; — izleknjen, ausgewachsen, Z.
  95. izlẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, Z.
  96. izlẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern, Cig.
  97. izlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. hervorkriechen, auskriechen; i. iz lupine, aus dem Ei hervorkriechen; toliko da je izlezel iz lupine, = er ist noch nicht trocken hinter den Ohren, Cig.; še le je iz gnezda izlezel, pa uže hoče črez glave drugim letati, C.
  98. izlèt, -lę́ta, m. der Ausflug (das Ausfliegen der Vögel), Cig.; — der Ausflug, die Partie, der Excurs, Jan., nk.
  99. izletȃj, m. = izlet, Mur.
  100. izlẹ́tati, * -am, I. vb. impf. ad izleteti; hervorfliegen, ausfliegen; — II. vb. pf. erlaufen (= z letanjem doseči), Cig.

   43.501 43.601 43.701 43.801 43.901 44.001 44.101 44.201 44.301 44.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA