Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (43.901-44.000)

  1. izkȃp, m. das Auströpfeln: izliti na izkap, ausneigen, Cig.
  2. izkȃpanje, n. das Ausgraben, Mur., jvzhŠt.
  3. 1. izkȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad izkopati, ausgraben, Mur., Cig.; krompir i., jvzhŠt.
  4. 2. izkápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. tropfenweise ausfließen, austropfen; vino je iz soda izkapalo, Cig.; — i. se, durch Abtropfen verbraucht werden: sveča se je izkapala, Gor.
  5. izkapljáti, -ȃm, vb. pf. = 2. izkapati.
  6. 1. izkárati, -am, vb. pf. ausschelten, Cig.
  7. 2. izkárati, -am, vb. pf. = izkrhati: izkaran nož, SlGor.
  8. izkȃšljati, -am, vb. pf. 1) durch Husten herausbringen, aushusten; i. krvi, Cig., Jan.; — 2) i. se, aufhören zu husten, aushusten.
  9. izkàz, -káza, m. der Ausweis, die Nachweisung, die Legitimation, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; potni i., das Reisedocument, DZ.
  10. 1. izkȃza, f. 1) = izkaz, C., Kr.- Valj. (Rad); — 2) die Auszeichnung, Kr.- Valj. (Rad); — prim. skaza.
  11. 2. izkȃza, f. 1) der Verderb, Cig.; — žitna i., C.; — die Vereitelung, Cig.; izkazo komu storiti, jemandem einen Strich durch die Rechnung machen, (sk-) Jurč., Zora; izkazo delati, in die Quere kommen, Kr.; — 2) der Fehler, das Gebrechen, Cig., C.; — 3) der Pfuscher: mojster i., lovec i., ein schlechter Jäger, C.; — (piše in govori se nav. skaza; toda prim. stsl. izkaza, v istem pomenu).
  12. izkȃzast, adj. mit Gebrechen behaftet, (sk-) C.
  13. izkázati, -žem, vb. pf. 1) darthun, erweisen; to se bo izkazalo pred sodnikom; sina modrost izkaže očetov uk, Škrinj.- Valj. (Rad); — i. se, sich ausweisen, sich legitimieren, Cig. (T.), nk.; — 2) zeigen; svojo moč, svojo nevoljo i. s čim; — beweisen, erweisen, bezeigen; milost, ljubav, prijateljstvo, čast komu i.; pravico i. komu, jemandem Recht widerfahren lassen; tu se je izkazala božja milost; — i. se, sich zeigen: izkaže se mu v snu gospodična, kajk.- Valj. (Rad); — sich auszeichnen; — sich bewähren; i. se pravičnega moža; sich bezeigen: hvaležnega se i.; da mu se zahvalne izkažemo, kajk.- Valj. (Rad).
  14. izkȃzba, f. der Verderb, die Entstellung, (sk-) Cig., C.; — das Verderbte, das Entstellte, Levst. (M.); — prim. izkaziti.
  15. 1. izkȃzək, -zka, m. der Ausweis, Cig., Jan., Nov.- C., nk.
  16. 2. izkȃzək, -zka, m. der Schade, (sk-) C.; — prim. izkaziti.
  17. izkázən, -zna, adj. 1) Ausweis-, Legitimations-: izkȃzno pismo, Cig., Jan., DZkr.; — 2) erweislich: izkazna škoda, DZ.
  18. izkazílọ, n. das Beweismittel, Svet. (Rok.); das Document (durch welches etwas ausgewiesen wird), der Ausweis, die Legitimation, Jan., DZ., DZkr., Valj. (Rad).
  19. izkazíti, -ím, vb. pf. verderben, verpfuschen; i. kako delo; vse izkazi, kar v roke prime; trikrat premišljeno, še rado izkaženo, Npreg.- Polj.; vino i., den Wein verfälschen, Cig.; vreme nam je veselico izkazilo; — entstellen, Cig.; i. ude, verstümmeln, Cig.; — entehren, schänden, Meg., Dict.- Mik.; — i. se, schlecht ausfallen: izkazilo se mi je delo; verderben, ( intr.); vino se je izkazilo; izkazilo se je, die Sache ist zu Wasser geworden, Cig.; ( nav. skaziti; toda prim. stsl., rus. iskaziti; izkažen, Trub.).
  20. izkȃznica, f. die Legitimationskarte, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Levst. (Nauk), DZkr.; živinska i., der Viehpass, DZ.
  21. izkazník, m. der Verderber, (sk-) Guts., Cig.
  22. izkažénje, n. Verderbung; die Verstümmelung: i. samega sebe, DZ.
  23. izkažénost, f. die Verderbtheit, die Corruption, Cig. (T.).
  24. izkekljáti, -ȃm, vb. pf. ausstottern, ausstammeln, Cig.
  25. izkelíti, -ím, vb. pf. ausleimen, Jan. (H.).
  26. izkəsáti se, -ȃm se, vb. pf. = skesati se, Jan. (H.).
  27. izkídati, -kı̑dam, vb. pf. 1) ausschaufeln: i. blato, Cig.; i. sneg, Z.; i. gnoj, ausmisten; izkidala sem (iz hleva), ich habe den Stall ausgemistet; — 2) i. se, sich forttrollen: izkidaj se, Z., jvzhŠt.; ali ni prav, da se kar najhitreje izkida izpred nas? Jurč.
  28. izkı̑dək, -dka, m. nav. pl. izkidki, der aus dem Stalle geworfene Mist, Fr.- C.
  29. izkíhati, -kı̑ham, -šem, vb. pf. 1) beim Niesen herauswerfen: i. kaj, Cig.; — 2) i. se, mit dem Niesen fertig werden, ausniesen: komaj sem se izkihal, C.
  30. izkíhniti, -kı̑hnem, vb. pf. bei einem Nieser herauswerfen, herausniesen, Cig.
  31. izkı̑pək, -pka, m. nav. pl. izkipki, kar prek piskra izkipi, (sk-) C.
  32. izkipẹ́ti, -ím, vb. pf. beim Sieden herausfließen, überfließen; polovica mleka je izkipela.
  33. izkladáč, m. der Auslader, C.
  34. izklȃdanje, n. das Ausladen, C.
  35. izkladarína, f. die Ausladegebür, DZ.
  36. izklȃdati, -am, vb. impf. 1) ausladen; — 2) = izlagati 2), Trub.
  37. izklȃja, f. = izkladanje, C.
  38. izklámiti, -im, vb. pf. abnarren: denarja iz koga i., Cig., C.
  39. izklapoúhati, -ȗham, vb. pf. i. koga, jemanden abohrfeigen, jvzhŠt.
  40. izklasíti se, -ím se, vb. pf. Aehren ansetzen, Vrt.; izklasila se še ni pšenica, SlN.
  41. izklásti, -kládem, vb. pf. 1) = izložiti, ausladen, DZ.; — 2) verfüttern, Cig.; vse smo izkladli, Polj.
  42. izkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. 1) durch Spalten herausbringen, ausspalten, Cig.; — 2) = poklati, zaklati, Mur.
  43. izklẹ́jati, -am, vb. pf. ausleimen, Cig.
  44. izkléniti, -klę́nem, vb. pf. 1) aus dem Joche spannen, ausjochen, Cig.; i. vole, jvzhŠt.; i. se, sich aus dem Joche losmachen, Dict., Cig.; vol se je izklenil, jvzhŠt.; — 2) ausschließen, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  45. izklèp, -klę́pa, m. der Ausschluß, Cig., Jan.; sodnji i. od vseh pravic, die Praeclusion, Cig.
  46. izklẹpáłən, -łna, adj. exclusiv, Jan.
  47. 1. izklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad izkleniti; 1) ausjochen, Cig., jvzhŠt.; — 2) ausschließen, Cig., Jan., nk.
  48. 2. izklépati, -klę́pljem, vb. pf. aushämmern, ausdengeln; i. si koso, srp.
  49. izklepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausplappern.
  50. izklésati, -ę́šem, -esȃm, vb. pf. ausmeißeln, C., Z., nk.; moj kip pa naj bode izklesan iz belega marmorja, ZgD.; žlebina v živo skalo izklesana, LjZv.
  51. izklẹ́stiti, -im, vb. pf. mit dem Abästen fertig werden, ganz abästen.
  52. izklẹ́ščiti, -im, vb. pf. mit der Zange ausreißen, Cig.; — erzwingen, Cig.
  53. izklę́ti, -kółnem, vb. pf. aufhören zu fluchen.
  54. izklìc, -klíca, m. das Ausrufen, der Ausruf, Cig.
  55. izklícati, -klı̑čem, vb. pf. 1) herausrufen, Cig.; Al' obhajilo 'zkliče Iz grobov ven mrliče? Preš.; — 2) mit dem Ausrufen ( z. B. der Stunden) zuende kommen, Mur.
  56. izklíčən, -čna, adj. Ausrufs-: izklı̑čna cena, (-cna) Cig.
  57. izklínčati, -klı̑nčam, vb. pf. klinčaje izgotoviti, nk.
  58. izklínčiti, -klı̑nčim, vb. pf. mit Pflöcken ausstecken, Z.
  59. izklíti, -klíjem, vb. pf. entkeimen, Cig., C.
  60. izkljȗčba, f. die Ausschließung, C., nk.
  61. izkljúčən, -čna, adj. = izključljiv, DZ., nk.
  62. izkljúčenje, n. die Ausschließung, nk.
  63. izključíłən, -łna, adj. ausschließlich, nk.
  64. izkljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. ausschließen, Cig. (T.), nk.; — rus.
  65. izklopíti, -ím, vb. pf. ausschließen, ogr.- C.
  66. izknjı̑žba, f. die Extabulation, Cig., Jan., nk.
  67. izknjı̑žbən, -bna, adj. die Extabulation betreffend, Jan. (H.).
  68. izknjíženje, n. die Extabulation, nk.
  69. izknjížiti, -knjı̑žim, vb. pf. extabulieren, Cig., Jan., nk.
  70. izknjižnína, f. die Extabulationstaxe, Jan.
  71. izkobacáti, -ȃm, vb. pf. auf allen Vieren hervorkommen, Z., Št.; vsi izkobacajo iz vode, Pjk. (Črt.); — i. se, sich ungeschickt herausarbeiten, Jan., Cig.; izkobacala sta se iz snega, Erj. (Izb. sp.).
  72. izkobáliti se, -bȃlim se, vb. pf. = izkobacati se: i. se iz postelje, Dol.
  73. izkobetáti, -etȃm, vb. pf. herausflattern, Zora.
  74. izkobíliti se, -bı̑lim se, vb. pf. = izkobaliti se, Dol.
  75. izkobíniti se, -ı̑nim se, vb. pf. verderben: sod starine se mi je izkobinil, LjZv.
  76. izkǫ̑ckati, -am, vb. pf. vermittelst der Würfel ausspielen, Cig.
  77. izkoditi, -im, vb. pf. erbetteln, Jan. (H.), Z., vzhŠt.; nam. izkolditi; — prim. kolditi.
  78. izkodljáti, -ȃm, vb. pf. volno i., die Wolle auflockern, Z.; — perutnina se izkodlja, kadar se v pesku koplje, Z.
  79. izkodráti, -ȃm, vb. pf. = skodrati, Z., Jan. (H.).
  80. izkojíti, -ím, vb. pf. aufziehen, Z.; bil je z Erodežem tetrarhom izkojen, er war der Milchbruder des Herodes, Trub.
  81. izkółčiti, -kȏłčim, vb. pf. i. si nogo, sich den Fuß am Hüftgelenk ausrenken, C., Z., Svet. (Rok.); tovor in hoja sta izkolčila žival ( t. j. noge živali), SlN.; Naj se bedro ti izkolči! Levst. (Zb. sp.).
  82. izkȏłčkati, -am, vb. pf. = izkolčiti: izkolčkano govedo, C.
  83. izkolẹ́hati, -am, vb. pf. herauszerren, herausarbeiten, C.; i. se, sich herausarbeiten: iz blata, iz postelje i. se, vzhŠt.- C., Dol.; i. se, aussiechen, Jan.
  84. izkomárati, -ȃram, vb. pf. mühselig heraus-, hervorkommen: da bi le že mogla izkomarati v cerkev, Gor.
  85. izkomatáti, -ȃm, vb. pf. = razkomatati, ausschirren, Cig.
  86. izkòp, -kópa, m. die Ausgrabung: i. jame, Cig.
  87. izkopáč, m. zweizackiger Misthaken, Dol., jvzhŠt.
  88. izkopanína, f. etwas Ausgegrabenes, ausgegrabener Gegenstand, SlN., nk.; das Fossil, Vrtov.- Cig.
  89. 1. izkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) herausgraben, ausgraben: i. zaklad; oči i., die Augen auskratzen; vrana vrani oči ne izkoplje; i. jajca = kopiti, C.; — 2) fertig graben: i. jamo; das Hauen beenden: izkopali smo vinograde; — 3) i. se, sich herausarbeiten: i. se iz dolgov.
  90. 2. izkǫ̑pati, -pam, -pljem, vb. pf. baden; dete i., ein Kind baden; — i. se, sich baden; dobro sem se izkopal.
  91. izkǫ̑pčati, -am, vb. pf. entschnallen, Z.
  92. izkǫ̑pək, -pka, m. izkopki, Fossilien, Cig. (T.).
  93. izkǫ́pən, -pna, adj. die Ausgrabung betreffend, Ausgrabungs-, Jan. (H.).
  94. izkopína, f. das Ausgegrabene, izkopine, die Ausgrabungen, Let.
  95. izkopitljáti, -ȃm, vb. pf. schwerfällig herauskommen: i. iz jezera, Bes.; komaj sem iz jame izkopitljal, Levst. (Zb. sp.).
  96. izkǫ̑pkati, -am, vb. pf. durch Graben ( z. B. mit den Fingern) zum Vorschein bringen, aufgrübeln, Cig.
  97. izkopljína, f., nk., pogl. izkopanina, izkopina.
  98. izkopnẹ́ti, -ím, vb. pf. = skopneti, Z.
  99. izkoracáti, -ȃm, vb. pf. schwerfälligen Schrittes herauskommen, iz doma i., Cig.
  100. izkoreníniti, -ı̑nim, vb. pf. entwurzeln, ausrotten, austilgen, Cig., C.

   43.401 43.501 43.601 43.701 43.801 43.901 44.001 44.101 44.201 44.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA