Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (43.701-43.800)

  1. izdŕskniti, -dȓsknem, vb. pf. = izdrkniti, Jan.
  2. izdŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. = izdrkniti, Z.
  3. izdrȗzgati, -am, vb. pf. mit dem Quetschen ( z. B. der Trauben) fertig werden.
  4. izdrȗžba, f. die Excommunication, Cig., C.
  5. izdrúženəc, -nca, m. der Excommunicierte, Cig., C.
  6. izdrúženje, n. cerkveno i., die kirchliche Excommunication, C.
  7. izdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. aus einer Gemeinschaft ausschließen, Z.; excommunicieren, Cig., Jan.
  8. izdŕzati, -dȓzam, -žem, vb. pf. = izdrgniti, Cig.; — i. grlo, sich ausräuspern, Cig.
  9. izdȗha, f. 1) der Geruch, der Gestank, (zduha) C.; — 2) der Anschlag, die Erfindung ( zaničlj.), C., vzhŠt., ogr.- Let.; gola izduha novejših piscev, Navr. (Let.); (zduha), ogr.- Let.; to je tvoja i. (zduha), das ist dein Werk, vzhŠt.- C.; vražja i., (zduha) kajk.- Valj. (Rad).
  10. izdúhati, -dȗham, vb. pf. durch den Geruch ausfindig machen, ausriechen, Cig.
  11. izduhtę́ti, -ím, vb. pf. aufhören zu duften, ausduften, Cig.
  12. izdúliti, -im, vb. pf. i. klobuk, den Hut ausfäusten, Cig.
  13. izdúmiti, -im, vb. pf. ersinnen, M.
  14. izdúplati, -am, vb. pf. aushöhlen (drevo), C.
  15. izdȗšək, -ška, m. = dušek (Luftloch), Jan. (H.).
  16. izdȗškati, -am, vb. pf. 1) lüften: i. sod, Cig.; — 2) i. se, verduften, Cig.
  17. izdúti se, -dújem se, vb. pf. Luftblasen an der Oberfläche ansetzen ( z. B. bei der Gährung), C.; — jezik se izduje, an der Zunge bilden sich Bläschen, Z.
  18. izenȃčba, f. die Gleichstellung, DZ.
  19. izenáčiti, -ȃčim, vb. pf. gleich machen, ausgleichen, Cig. (T.), nk.
  20. izę́ti, * ízmem, vb. pf. herausnehmen: izmi poprej bruno iz svojega oka, Dalm.; drži, da tebi izmem troho iz tvojega oka, Trub.
  21. izfofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = izfrfrati, Mur.
  22. izfŕčati, -ím, vb. pf. herausfliegen; (golobi iz votline) izfrče na dan, Navr. (Let.).
  23. izfrfolẹ́ti, -ím, vb. pf. = izfrfrati, Cig.
  24. izfrfráti, -ȃm, vb. pf. herausflattern, Cig.
  25. izgȃga, f. das Sodbrennen; izgaga me dere, ich habe das Sodbrennen; — izgago delati komu, jemandem Verdruss machen, C.; — psovka sitnemu, nagajljivemu človeku, Cig., Dol.; ti izgaga (zgaga) suhorebra! Zv.; — ( nav. zgaga; toda prim. stsl. izgaga).
  26. izgájati, -am, vb. impf. ad izgajiti; i. se, genesen, (zgajati) Dict., Mik.
  27. izgájiti, * -im, vb. pf. heilen, gesund machen, Cig., Jan., C.; i. se, heil werden, gesund werden, Cig.
  28. izgȃnjanje, n. das Austreiben; i. hudičev, die Teufelsbannerei, Cig.
  29. izgȃnjati, -am, vb. impf. ad izgnati; heraustreiben; i. na pašo, das Vieh (aus dem Stalle) auf die Weide austreiben, Cig.; hudiča i.; — ausweisen, verbannen; — i. paro, purgieren ( mech.), Cig. (T.).
  30. izgəníti, -gánem, vb. pf. verrenken, Guts.; nogo, ročico si i., Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
  31. izgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izginiti, Zora; — stsl.; prim. izginjati.
  32. izgíniti, -gı̑nem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.
  33. izgínjati, -am, vb. impf. ad izginiti, verschwinden.
  34. izgínjenje, n. das Verschwinden, Cig.
  35. izgízdati se, -am se, vb. pf. stolz werden, (zg-) ogr.- M.
  36. 1. izgláditi, -glȃdim, vb. pf. glatt machen, ausglätten; i. grbe, gube, Cig.; i. smreke, bis zu den Gipfelästen abästen, Kor.- Mur.
  37. 2. izgladíti, -ím, vb. pf. = izgladovati, SlN.
  38. izglāgolski, adj. iz glagola izpeljan, nk.; izglagolski glagoli, verba deverbativa, LjZv.
  39. izglájati, -am, vb. impf. ad 1. izgladiti, Cig.
  40. izglájenost, f. die Glätte, Cig. (T.).
  41. izglèd, -glę́da, m. 1) = razgled, Guts., Valj. (Rad); — 2) pogostoma nam. zgled.
  42. izglǫ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. 1) aushöhlen, ogr.- C.; ceste so izglobane od vode, SlN.; — 2) ausgrübeln, Cig.
  43. izglobíti, -ím, vb. pf. = izglobati, Cig., Jan.
  44. izglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. ausnagen: miši so luknje izglodale v omaro.
  45. izgnȃnəc, * -nca, m. 1) der Vertriebene, der Verbannte, Cig., Jan.; — 2) der Auswuchs bei Pflanzen (ogrbec, šiška), Bes.
  46. izgnȃnje, n. die Austreibung, die Verbannung, Mur., Cig., Jan.
  47. izgnȃnka, * f. die Verbannte, Cig.
  48. izgnáti, -žénem, vb. pf. heraustreiben, herausjagen; (živino) na pašo i., das Vieh auf die Weide austreiben, Cig.; koga iz dežele i., jemanden des Landes verweisen, Cig.; iz postelje i., aus den Federn jagen, Cig.
  49. izgnę́čiti, -im, vb. pf. herausquetschen, Mur., Cig.
  50. izgnésti, -gnétem, vb. pf. herausdrücken, herausdrängen; ausquetschen: i. kaj iz česa, Cig.; — i. se, sich herausdrängen; pren. durchkommen, aus einer Verlegenheit herauskommen, Cig.
  51. izgníti, -gníjem, vb. pf. verfaulen und ausfallen, Mur., Cig.
  52. izgnojíti se, -ím se, vb. pf. aufhören zu eitern, auseitern, ausschwüren, Cig.
  53. izgnȗsək, -ska, m. tudi pl. izgnuski, die Darmentleerung, Mur.; der Unrath von Bienen, C.
  54. izgodíti, -ím, vb. pf. 1) zur Reife bringen, auszeitigen; i. se, zur Reife gelangen, Mur., Cig.; ptiči so se izgodili, Dol.; sovraži ga, kar se je izlegel in izgodil, Jurč.
  55. izgodnjáti, -ȃm, vb. pf. reif machen, reif werden lassen, Cig.; kokoš jajca izgodnja in iznese, Nov.; i. se, zur Reife kommen, reif werden, Cig.; (o lanu), Mur.; (o ptičih), flügge werden, Mur., Cig., Jan., Št.; izgodnjan, gereift: izgodnjani in porabni možje, SlN.
  56. izgǫ̑ja, f. die Erziehung, nk.; — prim. vzgoja.
  57. izgojíti, -ím, vb. pf. die Erziehung beenden, auferziehen, Jan., nk.; — prim. vzgojiti.
  58. izgola, adv. = zgolj, C.
  59. izgolȃjsati, -am, vb. pf. izgurati: izgolajsano kljuse, Erj. (Izb. sp.).
  60. izgółčati, -ím, vb. pf. = izgovoriti, ausreden, zu Ende reden, vzhŠt.- C.
  61. izgolíti, -ím, vb. pf. kahl machen, Z.
  62. izgoljufáti, -am, vb. pf. durch Betrug herauslocken, erlangen; i. iz (od) koga kaj.
  63. izgółtati, -am, vb. pf. s težavo dopovedati, Gor.
  64. izgołtíti, -ím, vb. pf. = izgoltati: posamezne besede, kakor po sili izgolčene, Jurč.
  65. izgomlẹ́ti, -ím, vb. pf. "da bi ti ušesa izgomlela!" tako govori mati otroku, ako je neče poslušati, pod Krnom- Erj. (Torb.); — prim. gomleti.
  66. izgòn, * -góna, m. 1) der Austrieb, Cig.; — die Ausweisung, die Verbannung, Cig. (T.); i. iz dežele, DZ.; — 2) der Triebweg für das Vieh, Cig., Notr.- Svet. (Rok.), vzhŠt., BlKr.- Let.
  67. izgóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) abhetzen: izgonjena živina, Kr.; — 2) i. se, das Brunften beenden, Z.; — 3) i. se, sich durch Schwärmen schwächen, Z.; izgonjen, verbuhlt, ausgemergelt, Cig., C., Gor.; — 4) izgonjen, läufig, Cig.; — geil, Cig.; — ausgelassen, muthwillig, Cig.; izgonjeni otroci, Polj.
  68. izgǫ̑nje, f. pl. = izgon 2), gonje, Cig., Svet. (Rok.), Polj.
  69. izgǫ́njenəc, -nca, m. ein geiler Mensch, Cig.; — = razposajen otrok, Polj.
  70. izgǫ́njenica, f. = izgonjenka, C.
  71. izgǫ́njenka, f. ein geiles, unzüchtiges Frauenzimmer, Cig.
  72. izgǫ́njenost, f. die Geilheit, Cig.
  73. izgọ̑rək, -rka, m. = utrinek, Z., Jan. (H.).
  74. izgorẹ́ti, -ím, vb. pf. ausbrennen, zuende brennen, Cig., Jan.; — pogl. zgoreti.
  75. izgorína, f. das Verbrennungsproduct, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  76. izgǫ̑ršati se, -am se, vb. pf. besser werden: bolnik se je izgoršal, izgoršalo se mu je, Polj.
  77. izgǫ́sti, -gǫ́dem, vb. pf. aufhören zu geigen, zu musicieren; godci so izgodli; — i. gosli, eine Violine ausspielen, Cig.; izgodene gosli, Cig.; i. se, sich müde geigen, UčT.
  78. izgozdíti se, -ím se, vb. pf. sich auskeilen, nachlassen (o zagozdi), Jan. (H.).
  79. izgrábiti, -grȃbim, vb. pf. raffend herausschaffen; — herausrechen; i. listje iz jarka.
  80. izgradášati, -am, vb. pf. herauskrämpeln, (izgredešati) Cig.
  81. izgrájati, -jam, -jem, vb. pf. durch Tadel verleiden, M.; i. žensko, t. j. z grajo storiti, da je kdo ne vzame za ženo, Z.; blago je bilo izgrajano, wurde beanständet, Cig.
  82. izgrášiti se, -grȃšim se, vb. pf. erbsengroß werden, (zgr-) Cig.; grozdje se je izgrašilo, C.
  83. izgrbánčiti se, -ȃnčim se, vb. pf. völlig runzelig werden, Cig.
  84. izgŕbiti se, -gȓbim se, vb. pf. = izgrbančiti se, Cig.
  85. izgŕčati, -ím, vb. pf. nehati grčati, Cig.
  86. izgrdíti, -ím, vb. pf. besudeln, beflecken, M., ogr.- Mik.
  87. izgrèb, -grę́ba, m. das Ausscharren, Cig.; die Ausgrabung: i. mrliča, DZ.
  88. izgrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad izgrebsti, Cig.
  89. izgrebę̑nati, -am, vb. pf. auskrämpeln, Cig.
  90. izgrebı̑, f. pl. grobes Werg, (zgrebi) ogr.- C.; — prim. stsl. izgrebь, Werg.
  91. izgrebíce, f. pl. das Werg, (zgr-) Cig., C.
  92. izgrebljáti, -ȃm, vb. pf. mit der Krücke herausscharren, Cig.
  93. izgrébsti, -grébem, vb. pf. herausscharren, ausgraben.
  94. izgrèd, -grę́da, m. 1) die Excursion, der Ausflug, Cig., Jan., DZ., C.; — 2) die Ausschreitung, der Excess, C., nk.
  95. izgredę́šati, -am, vb. pf., Cig., pogl. izgradašati.
  96. izgrę̑dnik, m. der Excedent, Jan. (H.), nk.
  97. izgréniti, -grę́nem, vb. pf. herausscharren, herauskrabbeln, Cig.
  98. izgrẹšíti, -ím, vb. pf., pogl. zgrešiti.
  99. izgrgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. hervorgurgeln, Cig.
  100. izgrgráti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Gurgeln herausbringen, ausgurgeln, Cig., Jan.; i. dušo, die Seele ausröcheln, Cig., ZgD.

   43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701 43.801 43.901 44.001 44.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA