Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (43.601-43.700)

  1. izčemeríti se, -ím se, vb. pf. ausgrollen, Z.
  2. izčepẹ́ti se, -ím se, vb. pf. das Hocken beendigen: čakaj, da se mače izčepi, = warte, bis ihm das Schmollen, der Eigensinn vergeht, Dol., Z.
  3. izčésati, -čę́šem, vb. pf. durch Kämmen herausbringen, auskämmen; i. si prah iz las.
  4. izčȇsək, -ska, m. izčeski, kar pri česanju na česalu ostane, der Kämmling, Cig.
  5. izčı̑mžati, -am, vb. pf. ausbeizen, Z.; — auszehren, mager machen, schwächen, Z.; bolezen me je izčimžala, Z.; i. njivo, da nič ne more na nji rasti, (izčinžati) Dict.; i. se, mager, schwach, schlecht werden: s časom se vsaka reč izčimža, (izčinža) BlKr.
  6. izčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžati, Z.; ausmergeln, Zora; ves izčimžen, ("sčinžen") Vrtov. (Km. k.).
  7. izčı̑nək, -nka, m., Z.; nav. pl. izčinki, was beim Reitern des Getreides abfällt, die Spreu, (Kaff), SlGor.- C., Z.
  8. izčíniti, -čı̑nim, vb. pf. (durch Reitern) reinigen, žito i., Z.; pesek i., vzhŠt.
  9. izčínjati, -am, vb. impf. ad izčiniti; 1) ausreitern, durch Reitern reinigen, Št.- C.; — 2) schimpfen, vzhŠt.- C.
  10. izčı̑nka, f. = izčinek, die Spreu, C.
  11. izčı̑nžati, -am, vb. pf., Dict., Dol., BlKr.; pogl. izčimžati.
  12. izčínžiti, -čı̑nžim, vb. pf., pogl. izčimžiti.
  13. izčı̑rica, f. ein Bläschen, eine Wimmer an der Zunge, C.; — prim. čir.
  14. izčístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen, ausputzen, purificieren: vino i., klären; i. se, rein werden; vino se je izčistilo, der Wein ist klar geworden; — purgieren (durch Abführmittel), Cig.
  15. izčíšča, f. die Reinigung, Mur.
  16. izčíščati, -am, vb. impf. ad izčistiti; reinigen, ausputzen; zlato, sol i., gradieren, V.-Cig.
  17. izčítati, -am, vb. pf. zuende lesen, Cig.
  18. izčǫ́hati, -am, vb. pf. 1) auskratzen, Z.; — 2) zerkratzen, Jan. (H.).
  19. izčrẹpáti, -pȃm, -črẹ́pljem, vb. pf. ausschöpfen, erschöpfen, Cig., Jan.
  20. izčrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = izčrepavati, nk.
  21. izčrpáti, -pȃm, vb. pf. erschöpfen, erschöpfend behandeln, Cig. (T.).
  22. ìzda, adv. 1) auch, jetzt, noch, Habd., ogr.- Mik.; Moj mladi sin še izda spi, Npes.-Vraz; — 2) gerade jetzt, bald, C.
  23. izdȃčək, -čka, m. 1) = izdatek, C.; — 2) die Ergiebigkeit, ogr.- C.
  24. izdáčən, -čna, adj. ausgiebig, Mur., Cig., Jan., C.; izdačen kruh, vzhŠt.
  25. izdáhniti, -nem, vb. pf., pogl. izdehniti.
  26. ìzdaj, adv. = izda 1), C.; še izdaj ne veruje, vzhŠt.
  27. izdȃja, f. 1) die Herausgabe: druga izdaja, die zweite Ausgabe, Auflage (eines Schriftwerkes), nk.; prim. izdava; die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) der Verrath, Mur., Cig., Jan.; velika i., der Hochverrath, DZ.; prim. veleizdaja; — 3) die Ausgiebigkeit (Wirksamkeit), V.-Cig.
  28. izdajáč, m. der Verräther, Mur.
  29. izdajáłən, -łna, adj. verrätherisch, Cig., Jan., nk.
  30. izdȃjanje, n. 1) die Herausgabe, die Verausgabung, die Emission, Cig., nk.; — 2) das Verrathen, der Verrath, die Verrätherei, Cig., nk.
  31. izdajȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., nk.
  32. izdajȃtən, -tna, adj. die Herausgabe betreffend: izdajatni kurzi, die Emissionscourse, DZ.; — nam. izdajatven.
  33. izdȃjati, * -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.
  34. izdȃjba, f. = izdaja, die Ausgabe (eines Buches), Mur., Cig.
  35. izdȃjək, -jka, m. die Ausgabe, die Depense, Cig., Jan., ZgD.; die Ausgabspost: med izdajke postaviti, zapisati, DZ.; — die ämtliche Ausfertigung, Cig.
  36. izdȃjən, -jna, adj. 1) zur Herausgabe gehörig: izdajni troški, nk.; — Ausgabs-, nk.; — 2) Verräther-, verrätherisch, Cig., Jan.
  37. izdȃjica, m. der Verräther, C., ("zdajca", Meg.); nav. izdajíca; — hs.
  38. izdȃjnica, f. 1) die Herausgeberin, C.; — 2) die Verrätherin, Cig., Jan.; (tudi hs.).
  39. izdȃjnik, m. 1) der Herausgeber, Cig., Jan.; der Aussteller (einer Urkunde), Cig., Jan.; — 2) der Verräther, Cig., Jan., (tudi hs.).
  40. izdȃjniški, adj. verrätherisch, Zora.
  41. izdáleč, adv. von weitem, Z., jvzhŠt.
  42. izdáleča, adv. von weitem, aus der Ferne, Mur.; ( prim. "izdalč'ga", Poh., Hal.- C.).
  43. izdáleka, adv. = izdaleča, C., ogr.- Raič ( Kol.).
  44. izdȃljšati, -am, vb. pf. auslängern, verlängern, erweitern, Cig., Jan.
  45. izdaníti se, -í se, vb. pf. Tag werden: izdanilo se je.
  46. izdȃnje, n. die vollzogene Ausgabe ( z. B. eines Buches), Mur., Cig. (T.); — die Ausfertigung (einer Urkunde), Cig.
  47. izdȃtba, f. die Ausgabe, die Emission: i. delnic, DZ.; — die Ausfertigung: i. iskalnih listov, DZ.
  48. izdȃtbən, -tbəna, adj. Emissions-: izdatbena cena, der Emissionscours, DZ.
  49. izdȃtək, -tka, m. die Ausgabe: izdatki in troški, nk.; die Hinausgabe, Cig.; die Ausfertigung, DZ.
  50. izdȃtelj, m. der Herausgeber, Jan., Cig. (T.); — i. (pisma), der Aussteller, DZ.; — stsl., rus.
  51. izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.- Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.- nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).
  52. izdȃtnik, m. der Aussteller (einer Urkunde), DZ.
  53. izdebelẹ́ti, -ím, vb. pf. dick, fett werden, Jan.
  54. izdebelíti, -im, vb. pf. dick, fett machen, mästen, Cig.
  55. izdedíniti, -ı̑nim, vb. pf. enterben, Cig., Jan.; pogl. razdediniti.
  56. izdedínjenje, n. die Enterbung, Jan.
  57. izdəhníti, -dáhnem, vb. pf. mit einem Hauch ausathmen, aushauchen; — prim. izdihniti.
  58. izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.- Valj. (Rad); durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.
  59. izdẹ̑łək, -łka, m. das Ausgearbeitete, das Product, das Industrieerzeugnis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.; modrosti čudni izdelki, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Elaborat, Cig.
  60. izdẹ́łən, -łna, adj. Verfertigungs-: izdelna cena, der Erzeugungspreis, Cig.
  61. izdẹlíti, -ím, vb. pf. mit dem Vertheilen fertig werden, Cig.
  62. izdesę́titi, -ę̑tim, vb. pf. decimieren, Nov.
  63. izdežę́łən, -łna, adj. deželnim zakonom ne podvržen, exterritorial, Cig., Jan.
  64. izdežę̑lje, n. die Exterritorialität, Cig. (T.), DZ.
  65. izdežę́łnost, f. = izdeželje, Cig.
  66. izdəžíti, -í, vb. pf. = izdeževati: izdežilo (se) je, Cig.
  67. izdı̑h, m. der Aushauch, Cig., Jan.; vdih, izdih, die Ein-, Ausathmung, Erj. (Som.).
  68. izdíhati, -dı̑ham, -šem, I. vb. impf. = izdihovati, Jan. (H.); — II. vb. pf. 1) mit dem Aushauchen fertig werden, verhauchen, Cig.; — 2) aufhören zu athmen, ausathmen, Cig.
  69. izdı̑hljaj, m. der Hauch (beim Athmen), der Lebenshauch, Cig.; do zadnjega izdihljaja, bis zum letzten Athemzug, Cig.
  70. izdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig., Jan.; dušo i., Cig.; izdihniti, den Geist aufgeben, Jan., jvzhŠt.
  71. izdímiti se, -dı̑mim se, vb. pf. verrauchen, Cig.
  72. izdı̑rati, -am, vb. impf. ad izdreti; 1) herausreißen; meč i., das Schwert zu ziehen pflegen, Trub., Dalm.; kdor meč izdira, pod mečem umira, wer mit dem Schwerte umgeht, wird durch das Schwert umkommen, Cig.; — 2) i. se, schreien, Mik.
  73. izdírjati, -am, vb. pf. 1) herausrennen, Cig.; — 2) i. se, sich müde rennen, Z.
  74. izdíšati se, -ím se, vb. pf. aufhören zu riechen, zu duften, verduften; vijolice so se izdišale, jvzhŠt.
  75. izdı̑šək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.
  76. izdíti, -díjem, vb. pf. 1) aufhören zu duften, ausduften, Jan. (H.); — 2) ausathmen, Z., Jan. (H.).
  77. izdlẹ́titi, -im, vb. pf. mit dem Stemmeisen herausbringen, ausstemmen, Cig.; — ausmeißeln, Z.
  78. izdojíti, -ím, vb. pf. mit dem Säugen fertig werden, aussäugen, Cig.
  79. izdólaj, adv. = zdolaj, Vrt.
  80. izdȏłba, f. das Aushöhlen, C.
  81. izdȏłbati, -dȏłbam, -bljem, vb. impf. ad izdolbsti; ausstemmen, ausmeißeln, Cig.
  82. izdȏłbək, -bka, m. die ausgemeißelte Höhlung, Cig. (T.); izdolbki, die Stemmscharten, Z.
  83. izdołbenína, f. eine (ausgehöhlte) Vertiefung, Cig., Šol., C.
  84. izdołblína, f. = izdolbenina, C., Levst. (Pril.).
  85. izdółbsti, -bem, vb. pf. ausstemmen, ausmeißeln; i. globino, Cig.; i. podobo, Cig.
  86. izdolžíti se, -ím se, vb. pf. sich der Schulden entledigen, Jan., jvzhŠt.
  87. izdomáčiti se, -ȃčim se, vb. pf. sich vertraut machen, Cig.
  88. izdráhati, -am, vb. pf. = razdrahati: nachlässig lockern, lösen, Cig.
  89. izdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. auskratzen.
  90. izdrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. durch Stoßen, Stechen herausbringen, Cig.
  91. izdrę́gniti, -drę́gnem, vb. pf. durch einen Stoß, Stich herausbringen, Cig.
  92. izdrencljáti, -ȃm, vb. pf. austraben, Cig.
  93. izdrépati, -pam, -pljem, vb. pf. austraben, Cig.
  94. izdrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) herausreißen; zob i. komu, jemandem einen Zahn reißen; meč i., das Schwert aus der Scheide reißen, entblößen; nož iz rok komu i., jemandem das Messer aus der Hand entreißen; — 2) aufreißen: voda je breg izdrla; izdrt breg, zerrissene Küste, Cig. (T.).
  95. izdŕgati, -dȓgam, vb. pf. = izdrgniti, Z.
  96. izdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. wegreiben, auswetzen, Cig.
  97. izdrískati se, -drı̑skam se, vb. pf. = izdristiti se, Z.
  98. izdrístiti se, -drı̑stim se, vb. pf. sich durch Abführen entleeren, Cig.
  99. izdŕkniti, -dȓknem, vb. pf. herausgleiten, entgleiten, herausschlüpfen, Cig.
  100. izdrskljáti, -ȃm, vb. pf. ausspritzen: rano i., Cig.

   43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701 43.801 43.901 44.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA