Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (43.401-43.500)

  1. istoimę̑nost, f. die Gleichnamigkeit, Cig. (T.).
  2. istoimę̑nski, adj. gleichnamig, Cel. (Ar.).
  3. istolę́žən, -žna, adj. gleichliegend, Cel. (Geom.).
  4. istolíčən, -čna, adj. gleichförmig, Z.
  5. istolíčnost, f. die Isomorphie, Cig.
  6. istolìk, -líka, adj. gleichförmig, Cig. (T.).
  7. istolíkost, f. die Isomorphie, Cig. (T.).
  8. istomę́rən, -rna, adj. von gleichem Maße, DZkr.; — gleichmäßig, Cig. (T.).
  9. istomẹ́stən, adj. gleichstellig ( math.), Cig. (T.).
  10. istomǫ́čən, -čna, adj. isodynamisch, aequipollent, aequivalent, Cig. (T.).
  11. istomǫ̑čnica, f. die Aequivalentzahl, Cig. (T.).
  12. istomočnína, f. das Aequivalent, Cig. (T.).
  13. istonárodən, -dna, adj. connational, SlN.
  14. istoobsę́žən, -žna, adj. isometrisch, Cig. (T.), Nov.- C.
  15. istopìs, -písa, m. das Pare, Cig., DZ.
  16. istorẹ́čən, -čna, adj. tautologisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  17. istorẹ̑čje, n. die Tautologie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  18. istorǫ́den, -dna, adj. = istega rodu, nk.; gleichartig, Cig. (T.); ( rus.).
  19. istosrẹ́dən, -dna, adj. concentrisch, DZ., Žnid., Cel. (Ar.).
  20. ı̑stost, f. die Identität, Cig., Jan., Cig. (T.); istost ugotoviti, die Identität außer Zweifel setzen, DZ.
  21. istóta, f. = istost: istoto podpričati, die Identität bekräftigen, DZ.
  22. istótən, -tna, adj. Identitäts-: istȏtni svedok, der Identitätszeuge, DZ.
  23. istotoplica, f. die Isotherme, Cig. (T.).
  24. istoznáčən, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
  25. íšče, adv. = še, ogr.- C.; (iše, Dict., Rec., BlKr.; "s tem iše vekši greh", Krelj).
  26. išterəc, -rca, m., Jan.; pogl. šterc.
  27. ìtak, adv. 1) ohnehin, SlGosp.- C., jvzhŠt.; — für alle Fälle, Ščav.- C.; — 2) = vendar, dennoch, doch, vzhŠt.- C.; učil se je slabo, ali je dobival itak prvi red, LjZv.; — 3) wieder, Mur., ogr.- C.
  28. itako, adv. = i tako, ohnehin: itako dosti nesrečna raja, Navr. (Let.).
  29. itam, adv. = tam-le, Rez.- C.
  30. íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
  31. itu, adv. gerade hier, Rez.- C.
  32. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
  33. izabēla, f. neka vinska trta, die Isabellentraube.
  34. izabēlast, adj. rjavkasto-belkasto rumen, isabellgelb, Cig. (T.).
  35. izȃmati, -am, vb. pf. z amo izmeriti, Cig.
  36. izȃrjati, -am, vb. impf. ad izorati; herausackern, ausackern, Cig., Jan.
  37. ı̑zba, * f. 1) das Zimmer, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Bodenkammer, Cig.; — 3) der Dachboden, C., Notr., Rib.; — prim. ispa; stsl. istъba, stvn. stuba, Stube, Mik. (Et.).
  38. izbácniti, -bȃcnem, vb. pf. ausstoßen, nk.; — prim. hs. baciti.
  39. izbȃdanje, n. das Ausstechen, Mur.
  40. izbȃdati, -am, vb. impf. ad izbosti, ausstechen, Mur., Cig.
  41. izbagláti, -ȃm, vb. pf. = izmoledovati, erbetteln, Cig.
  42. izbȃna, f. = dvorana, Cig.
  43. izbandičáti, -ȃm, vb. pf. verbannen, Hip.; — prim. it. bandeggiare, verbannen.
  44. izbandižati, -am, vb. pf. verbannen, vertreiben: i. greh iz srca, Jap. (Prid.); — prim. izbandičati.
  45. izbȃrati, -am, vb. pf. = izprašati, durch Fragen erfahren, Cig.
  46. izbȃrkati, -am, vb. pf. ausschiffen, nk.; — po nem. ali po it. sbarcare.
  47. izbásati, -bȃšem, vb. pf. auspacken; — i. se, sich herausarbeiten.
  48. izbȃtati, -am, vb. pf. abprügeln, Jan. (H.); — prim. batati.
  49. izbę́biti, -bę̑bim, vb. pf. verdummen, Jan. (H.).
  50. izbəcáti, -ȃm, vb. pf. herausstochern, Jan.
  51. izbəckáti, -ȃm, vb. pf. = izbecati.
  52. izbədẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich durch Nachtwachen schwächen, C.
  53. izbedráti, -ȃm, vb. pf. izbedran konj, ein Pferd mit ungleichen Füßen, ein krumm gehendes Pferd, Cig., C.
  54. izbedríti, -ím, vb. pf. = izbedrati, M.; izbedren, hinkend, Dict.
  55. izbẹ̑g, * m. der Ausweg, Mur.; — die Ausflucht, Mur., Cig.
  56. izbẹ̑ga, f. 1) der Ausweg, Cig. (T.); ni bilo izbege, Zv.; — 2) die Rückgängigmachung eines Kaufes, Dol.; izbega je, der Kauf wird rückgängig, M.
  57. izbẹ́ganəc, -nca, m. der Versprengte, V.-Cig.
  58. izbẹ́ganka, f. die Versprengte, V.-Cig.
  59. izbẹ́ganost, f. die Verwirrtheit, die Muthlosigkeit.
  60. izbẹ́gati, -am, I. vb. pf. 1) bis zur Erschöpfung abhetzen, C., Gor.; — 2) verschüchtern, irre machen, aus der Fassung bringen; izbegan, verwirrt, aus der Fassung gebracht; vsa izbegana je prišla domov; — II. vb. impf. ad izbegniti 1), Z.
  61. izbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. 1) = ubežati, C.; i. preteči sili, DSv.; — 2) den Kauf rückgängig machen: prodal sem, pa sem imel pravico izbegniti, Dol.; nicht beim Wort bleiben: kar izbegnili bodo, saj za trdno tako niso obljubili, Str.
  62. izbẹ̑htati, -am, vb. pf. ermüden, abhetzen: delo me izbehta, Z.; i. se pri delu, sich abhetzen, C.
  63. izbẹ́liti, -im, vb. pf. 1) ausweißen, fertig weißen; — 2) ausbleichen, Cig.
  64. ı̑zbən, -bna, adj. zum Zimmer gehörig: izbna oprava, nk.
  65. izbę̑r, f. na izber, zur Auswahl, Dol.; na i. je dano strankama, es steht beiden Theilen frei, Levst. (Nauk); najkrasnejših šetališč na i., LjZv.
  66. izbę̑ra, f. = izbira: ves Egipet ti je na izbero, Ravn.; izberi si jedno teh služeb, na izbero sta ti, Erj. (Izb. sp.).
  67. izberáčiti, -ȃčim, vb. pf. durch Betteln erlangen, abbetteln, Cig.
  68. izbẹ́rati, -ẹ̑ram, vb. impf. = izbirati, M., C.
  69. izbę̑rčən, -čna, adj. = izbirčen, C.
  70. izbę̑rək, -rka, m. = izbirek, C.
  71. izbę́rən, -rna, adj. wählbar, Levst. (Pril.).
  72. izbę̑rsati se, -am se, vb. impf. verdorben werden: (o vinu), Cig., Štrek.; — pren. ej, ta mladenič se je izbersal, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  73. izbę̑rsiti se, -im se, vb. pf. = izbersati se: vino se je izbersilo, Ist.- Levst. (Rok.).
  74. izbəzáti, -ȃm, vb. pf. durch Stochern herausbringen, ausstochern, Cig., Jan.
  75. izbəzgáti, -ȃm, vb. pf. = izbezati, Z.; ausstochern: pipo, cevko i., Ljub.
  76. izbẹ́žati, -ím, vb. pf. = ubežati, entfliehen.
  77. izbẹ̑žək, -žka, m. die Ausflucht, C.
  78. ı̑zbica, f. dem. izba; 1) das Stübchen, das Kämmerlein, Mur., Cig., Jan., Met.; v izbici stanujejo navadno stari roditelji, ki so gospodarstvo mladim prepustili, Kor.; — 2) ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Dol.- Cig., Met.; — 3) na izbice (izbíce) pokladati les, im Viereck aufschichten, Dol.
  79. izbíčati, -bı̑čam, vb. pf. herauspeitschen, auspeitschen, Cig.
  80. izbíčiti, -bı̑čim, vb. pf. jemanden klug machen, auswitzen: i. koga, Fr.- C.; — iz nem.?
  81. izbíjati, -am, vb. impf. ad izbiti; herausschlagen; klin s klinom i., einen Keil mit einem andern austreiben; zobe i. ljudem, den Leuten die Zähne ausschlagen, einstoßen, Cig., Jan.; iz glave si kaj i., sich etwas aus dem Kopfe zu bringen suchen, Cig.
  82. izbı̑r, f. = izber: na izbir = na izber, Cig.
  83. izbı̑ra, f. = izbera, Cig., Jan.
  84. izbiráč, m. der Ausklauber, Cig.; — der Scheidejunge ( mont.), Cig.
  85. izbíranje, n. das Auswählen; die Wahl: povabiti k izbiranju, Levst. (Nauk); na i. imaš, du kannst wählen, Cig.; Snubačev ima na 'zbiranje, Preš.
  86. izbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad izbrati; auswählen, aussuchen, ausklauben; kdor veliko izbira, temu izbirek ostane, Npreg.- Z.; ali: kdor veliko izbira, za izbirek prime, jvzhŠt.; lečo, grah i., durch Herausklauben des Schlechten reinigen, Cig., jvzhŠt.; besede i., ein Wortklauber sein, V.-Cig.
  87. izbı̑rčən, -čna, adj. wählerisch, heikelig; (izbiričen), LjZv.
  88. izbírən, -rna, adj. 1) auserlesen: izbirna jed, Hal.- C.; — 2) = izbirčen, Cig.
  89. izbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., Cig. (T.); i. um, den Verstand schärfen, Cig.
  90. izbíti, -bı̑jem, vb. pf. herausschlagen; i. komu oko, zob; i. komu sabljo iz rok; izbiti si kaj iz glave, sich etwas aus dem Kopfe schlagen, Cig.; naj si iz glave izbije takšne misli, Jurč.
  91. izblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. auspolstern, Cig.
  92. izblázniti, -im, vb. pf. aufschrecken ( z. B. aus dem Schlafe), C.
  93. izblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ausschwatzen, ausplaudern.
  94. izblę́kniti, * -blę̑knem, vb. pf. mit etwas herausplatzen, sich im Reden verschnappen, etwas ausplaudern.
  95. izblískati se, -a se, vb. pf. ausblitzen: izbliskalo se je, C.
  96. izbliz, adv. = izbliza, Cig. (T.).
  97. izblíza, adv. aus der Nähe, Habd.- Mik.
  98. izbljúniti, -bljȗnem, vb. pf. ausspeien, C., Z.
  99. ı̑zbnica, f. die Zimmerpflanze, Cv.
  100. izbǫ̑bnati, -am, vb. pf. durch Trommeln herausbringen, Cig.; i. (izbobnjati) čebele, die Bienen durch Trommeln aus dem Bienenkorb treiben, Mur.

   42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701 43.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA