Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (43.301-43.400)

  1. interkalārən, -rna, adj. vmesen, Intercalar-, Cig.
  2. internūncij, m. poslanec, der Internuntius, Cig.
  3. interpolácija, f. podtikanje nepristnih besed v rokopisu, die Interpolation (eines Manuscriptes), Cig. (T.).
  4. interpúnkcija, f. ločitev po ločilnih znamenjih, die Interpunction, Cig. (T.), nk.
  5. intonácija, f. zapev, die Intonation, Cig. (T.).
  6. intrīga, f. spletka, die Intrigue, C., nk.
  7. intrigāntka, f. die Intriguantin, Zora.
  8. intrtən, -tna, adj. hartnäckig, vzhŠt., ogr.- C.; spröde, sperr, todt (o prsti), tudi: intrtno vino, herb, bitter, vzhŠt.- C.
  9. inženír, -rja, m. tehniško izobražen veščak v raznih strokah staviteljstva, der Ingenieur.
  10. ipak, conj. gleichwohl, nk.; — hs.
  11. ipičən, -čna, adj. jähzornig, C.
  12. ipika, f. jäher Zorn, C.
  13. 1. ir, m. die Harpune, der Fischstecher, Trbovlje ( Št.)- C.
  14. 2. ir, m. der Wasserabgrund, Z.; pl. iri = globok tolmun, Notr.; — prim. iriti se.
  15. iracijonālən, -lna, adj. nerazložen, irrational ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  16. iradijácija, f. neka optična obmana vsled razne svetlobe, razširjanje slik, die Irradiation ( phys.), Cig. (T.), Žnid.
  17. írh, m. sämisches Leder, das Weißleder, Cig., Jan., Levst. (Rok.); kameniti irh, = irhovec 2), Cig.; — prim. srvn. irch, Bock, Bocksleder, weißgegerbtes Leder, lat. hircus, Bock, Mik. (Et.).
  18. írha, f. = irh, Mur., M.
  19. irháče, f. pl. = irhaste hlače, SlN.
  20. ı̑rhar, -rja, m. der Weißgerber, Cig., Jan., C.
  21. ı̑rharica, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) der Lederapfel, C.
  22. ı̑rharski, adj. Weißgerber-, Cig.
  23. írhast, adj. weißgegerbt, sämisch; rauchledern, V.-Cig.; irhasto usnje; irhaste hlače, weißlederne (auf der Rauhseite schwarz gefärbte) Hose.
  24. írhice, f. pl. = irhaste hlače, C.
  25. ı̑rhnat, adj. = irhast, Z.
  26. ı̑rhnica, f., pl. = irhaste hlače, Zora, Savinska dol.- Pjk. (Črt.).
  27. irı̑n, m. der Wasserwirbel, Z.; — prim. 2. ir.
  28. iriti se, -im se, vb. impf. = jeriti se: voda se iri, Z.
  29. irōničən, -čna, adj. ironisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  30. ironı̑ja, f. zasmehljivo skrivanje prave misli pod nasprotnim govorjenjem, die Ironie.
  31. ironı̑jski, adj. pod ironijo spadajoč, ironisch, Cig. (T.).
  32. irs, m. 1) rothbrauner Ochs, Zilj.- Jarn. (Rok.), Fr.- C.; — 2) neka goba: die Morchel (morchella), SlGor.- C.; — prim. rs, rus.
  33. irsa, f. rothbraune Kuh, Fr.- C.; — prim. rusa.
  34. irska, f. rothbraune Kuh, C.; — prim. ruska.
  35. 1. irt, m. = šoja, der Nusshäher, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — iz: Jedert (?); prim. Valj. ( LjZv. XII. 369.).
  36. 1. irta, f. = irt, Cig.
  37. 2. irta, f. der Fenster- oder Thürstein, C.
  38. iskáłən, -łna, adj. das Suchen betreffend: iskȃłni list, der Steckbrief, DZ.
  39. iskȃłnica, f. 1) iskalni list, SlN.; — 2) das Findeeisen, Cig.; pogl. iskalo.
  40. iskȃłnik, m. das Nachschlageregister, das Repertorium, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  41. iskálọ, n. die Sonde, Cig.
  42. ískanje, (iskȃnje), n. das Suchen; i. in ponujanje, Nachfrage und Angebot, Cig. (T.); — die Anspruchsforderung, Cig.; i. pravice, die Verfolgung des Rechtes, Cig.
  43. ískati, (iskáti), íščem, vb. impf. suchen; z gen.: svoje nesreče iščeš, Dalm.; pokoja, sadu i., Trub.- Mik.; le-tega vsega ajdje iščejo, Krelj; česa iščeš tod? was hast du hier zu schaffen? Cig.; vode i., nach Wasser graben, Cig.; i. rude, schürfen, Cig. (T.); kruha i., seiner Nahrung nachgehen, Cig.; službe i., einen Dienst suchen, sich um ein Amt bewerben, Cig.; kdor išče darila, der Prämienwerber, Levst. (Nauk); resnice i., nach Wahrheit forschen, Cig. (T.); prepira i., Streit suchen, Cig.; tudi z ak.: kar si iskal, to si našel; nož iščem, ki sem ga nekje izgubil; — i. česa (kaj) od koga, von jemandem etwas fordern, beanspruchen, Cig., Jan., nk.; ne zahtevam troškov, le svoje iščem, Kras; — i. z inf.: s tem delom je iskal prislužiti kak novec, Levst. ( LjZv.).
  44. iskər, adv. knapp neben, Habd.- Mik.; isker obrezati, glatt beschneiden, C.; — iz + kraj, Mik. (Et.).
  45. ískər, iskra, adj. feurig, flink, munter, Jan., Cig. (T.), C.; (o mladeniču), Let. ( Navr.); iskri vranec, Str.; Si 'zbere konj'ča iskrega, Npes.-K.; iskre oči, Jurč.
  46. ískra, f. 1) der Funke; iskre letijo, Funken sprühen; iskre odletajo, Cig.; iskre metati, funken, Cig.; človek tak, kakor iskra, ein lebhafter Mensch, Jarn.; — vse do iskre povedati, alles sagen, Z.; — 2) das Fettauge auf der Suppe, Polj.; — 3) die Maßlieb (bellis perennis), Z.
  47. iskrȃnje, n. das Gefunkel, Cig.
  48. ískrast, adj. 1) funkelnd: iskrasti pesek, Flittersand, Cig.; — 2) Fettaugen habend: juha je iskrasta, Polj.
  49. iskráti, -ȃm, vb. impf. Funken sprühen, funkeln, Jarn., Mur., Cig.; = i. se, Z.; ogenj se iskra, Dol.; solza se iskra v očeh, SlN.; na bilju se rosa iskra, Zv.
  50. iskrè, adv. = isker, knapp: vrata se iskre zapirajo, vzhŠt.- C.
  51. iskrę̑n, adj. 1) funkelnd, Jarn.; iskrene oči, Cig.; — 2) eifrig, Jan.; — innig, Cig., Jan., Cig. (T.); — offenherzig, Cig., Jan., nk.
  52. iskrenják, m. der Eifrige, der Enthusiast, SlN.
  53. iskrę̑nost, f. die Feurigkeit, Jan.; — die Innigkeit, Jan.; die Offenherzigkeit, Cig., Jan., nk.
  54. iskretati, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. funkeln, flimmern, C., Z.; = i. se: ledeni drobci se iskrečejo po strehi, jvzhŠt.
  55. iskrẹ́ti, -ím, vb. impf. = iskriti se, Jan.
  56. ı̑skrež, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  57. ískrica, f. dem. iskra; 1) das Fünkchen; — 2) ein bisschen: daj mi iskrico masla, Z.; — 3) das Gänseblümchen (bellis perennis), Tuš. (R.); eine Art Primel (primula pubescens), SlGor.- Erj. (Torb.); — die Aurikel (primula auricula): iskrice vrtne, divje, C.; — die Feuernelke (lychnis flos cuculi), C.; — brennende Liebe (lychnis chalcedonica), C.
  58. iskrı̑nje, n. coll. Funken, Prip.- Mik., Ščav.
  59. iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
  60. ískrn, adj. = iskren 2), Jan.
  61. ískrnica, f. das Leuchtthierchen (noctiluca), Erj. (Z.).
  62. ískrnji, adj. nahe, C.; — prim. isker, adv.
  63. ískrnost, f. = iskrenost, Jan.; ta hip se ji je povrnila iskrnost življenja, LjZv.
  64. iskrodálja, f. die Schlagweite des Funkens, Sen. (Fiz.).
  65. iskromèr, -mę́ra, m. der Funkenmesser, Cig.
  66. iskrọ̑st, f. die Feurigkeit, die Munterkeit, Jan. (H.).
  67. ı̑spa, f. der Dachboden, Cig.; na ispi, auf dem Dachboden, Dol.; Ljuba na ispi stala, Na zvezdice gledala, Npes.-K.; — das Obergeschoss: Šla sta na ispe visoke Odpérat line široke, Npes.-K.; — prim. izba.
  68. istanje, f. pl. = isteje, C.; ([v] "istajneh", Breznik, Večna pratika 1789, 71.).
  69. istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.
  70. isteljnik, m. = isteje, C.
  71. isteljnják, m. = isteje, SlGor.- C.
  72. istenik, m. = isteje, C.
  73. istenjak, m. = isteje, C.
  74. ı̑sti, pron. dem. ebenderselbe, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.; k istemu zdencu, Prip.- Mik.; ta isti, to isto, tega istega (po nem. derselbe), pri starejših pisateljih; tako isto, ebenso, Krelj; isto tako, ebenso, Cig., nk.; isto toliko, ebensoviel, Cig. (T.), nk.; istega obsega, isometrisch, Cig. (T.).
  75. isti, f. pl. die Stangen oberhalb des Herdes, zum Trocknen des Holzes, Blc.-C.; na "isteh" se drva suše, C.; — prim glisti.
  76. istije, * f. pl. = isteje, C.
  77. istı̑n, adj. wirklich, wahrhaftig, Cig., ogr.- C.; — iz stsl. istinьnъ.
  78. ı̑stina, f. 1) die Wahrheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — istina, da je bilo tolažljivo, allerdings war es trostvoll, Jurč.; za istino, fürwahr, Cig., ogr.- Valj. (Rad); in der That, im Ernst ("za isno"), jvzhŠt.; v istini, wahrlich, Cig.; — 2) das Stammcapital (ohne die Zinsen), Jan.; komur se n. pr. vina posodi "na poldrugo", ima vrniti istino in še za vsako vedro pol vedra obresti, BlKr.; das Capital, nk.
  79. istinár, -rja, m. der Capitalist, Jan., SlN.- C.
  80. ı̑stinəc, -nca, m. der Wahrheitsfreund, ogr.- Mik.
  81. ı̑stinga, f. = istina 2), (Capital), Cig., ogr.- Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  82. istiník, m. = istinec, Mur.
  83. istinı̑t, adj. wahrhaftig, thatsächlich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  84. istiníti, -ím, vb. impf. realisieren, C.
  85. istinı̑tost, f. die Wahrhaftigkeit, die Wirklichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  86. ı̑stinski, adj. 1) wahrhaftig, wirklich, ogr.- Let., Zora; istinsko naroden, SlN.; — echt, C.; — 2) Capital-, Jan. (H.).
  87. ı̑stje, n. = isteje, vzhŠt.- C., jvzhŠt.; kruhe vsaja v peč skozi istje ("jistje"), "durchs Ofenloch", Hip. (Orb.); pred istjem razbeljene peči, Cv.
  88. ístje, -stij, f. pl. = isteje, Lašče- Erj. (Torb.); nad, med istjami, C.; die Wölbung über der Ofenmündung: saje so se v istjah vnele, Ig (Dol.).
  89. ı̑stnice, f. pl. = glisti (na katerih drva suše), Notr.
  90. ı̑stnik, m. neka luknja nad pečnim žrelom, BlKr.; — pl. istniki, = isteje, Povirje na Krasu- Erj. (Torb.).
  91. istobítən, -tna, adj. consubstantiell, Jan.
  92. istobítnost, f. die Consubstantialität, Cig.
  93. istobǫ́jən, -jna, adj. = istobarven, Z.
  94. istočásən, -sna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., nk.; isochron, Cig. (T.).
  95. istočȃsje, n. der Synchronismus, Jan.
  96. istočásnost, f. die Gleichzeitigkeit, Cig., Jan., nk.
  97. istodǫ́bən, -bna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.
  98. istodǫ́bnost, f. die Gleichzeitigkeit, Jan., Cig. (T.), nk.
  99. istoglȃsje, n. der Gleichlaut, Cig. (T.).
  100. istoimę̑n, adj. gleichnamig, gleichbenannt, Cig. (T.), Nov.- C., Zora, Zv.

   42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601 43.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA