Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (43.201-43.300)

  1. imenják, m. der Namensgenosse, Cig., Jan., M.; midva sva imenjaka, wir haben gleiche Namen, Z.; Unac, našemu Uncu imenjak, Navr. (Let.); — der Namenspatron, Vrt.
  2. 1. imẹ̑nje, n. die Habe, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Krelj, Mik.; vse imenje ter blago, alles Hab und Gut, Meg.; popisovanje hišnega imenja, Dict.; stregle so mu od svojega imenja, Dalm.; sirotinsko i., das Waisenvermögen, DZ.; pravdno i., das Zinsgut, d. i. ein Gut, von dem ein Zins an den Grundherrn zu entrichten ist, Rec.
  3. 2. imę̑nje, ** n. coll. die Namen; imenje za atlant preskrbeti, Let.
  4. imę̑noma, adv. namentlich, mit Namen, C., nk.
  5. imenonosı̑telj, m. der Namensträger, SlN.
  6. imenopìs, -písa, m. sklicevalni i., die Einberufungconsignation, Levst. (Nauk).
  7. imę̑nski, adj. Namens-, C.; — nominell, V.-Cig., Jan.; imenska vrednost, der Nennwert, Cig., DZ.
  8. ímər, -mra, m. = imra, C.
  9. imẹ̑tək, -tka, m. die Habe, das Besitzthum, das Vermögen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); iz krajevnega imetka, aus Localmitteln, DZ.
  10. imẹ̑telj, m. der Inhaber: i. kakega pisma, i. trgovinskih mark, DZ.; i. kakega vojaškega polka, nk.
  11. imẹ́tən, -tna, adj. = imovit, Jan.
  12. imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.- Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben ( germ.); rad i. koga, gerne haben ( germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen ( germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.- Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.- Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.- Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.- Mik. (V. Gr. III. 176.).
  13. imẹ̑tje, n. die Habe, der Besitz, das Vermögen, Cig., Jan., M., nk.
  14. imẹ̑tnica, f. die Inhaberin, Cig., Jan.
  15. imẹ̑tnik, m. der Inhaber, Cig., Jan., Nov., DZ.
  16. ı̑mje, n. = inje, ivje, Mur., Cig., Mik., C., BlKr.
  17. imortēlka, f. die Immortelle (helichryson), Jan.
  18. impozāntən, -tna, adj. imeniten, znamenit, imposant, Cig. (T.).
  19. ímra, f. die Holzader, die Holzflader, C.; (jimra), Cig.; — die Steinader, C.; — der Jahresstreifen im Baume, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Wimmer = Holzmaser (?).
  20. ímrast, adj. aderig: i. les, vzhŠt.- C.
  21. ímrati se, ı̑mram se, vb. impf. flimmern, glitzern, Šaleška dol.- C.
  22. ı̑mrnat, adj. voll Adern (o lesu in kamenu), C.
  23. in, m. = ivje, der Rauhreif, SlGor.- C.
  24. in, adj. = drug, Z., nk.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; — po drugih slovan. jezikih.
  25. ı̑n, conj. und; oče in mati; na nebu in na zemlji; huje in huje, immer ärger, Cig.; in to, und zwar, Cig.; ta kraj in pa raj, jene Gegend und das Paradies (sind gleich), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist so viel wie nichts, es ist nichts an der Sache, Cig.; ti in pa poštenjak! du (sollst) ein Ehrenmann (sein)! — prosim in prosim, pa me neče uslišati, ich bitte inständig, aber er will mich nicht erhören; kaj delajo, da jih ni in jih ni? was treiben sie denn, dass sie gar so lange nicht kommen? Zv.
  26. ina, f. das Morgenlicht (?); (tudi: hina), Poh.- Trst. ( Glas.).
  27. inȃče, adv. = drugače, Cig., Jan., Levst., ( nav. 'nače), SlGor.
  28. ináčeši, adj. = inačešnji, ogr.- C.
  29. ináčešnji, adj. = drugačen, SlGor.- C.
  30. inȃči, adv. = inače, Mur.
  31. inȃčica, f. drugačno besedilo v raznih izdavah istega spisa, povesti itd., die Variante, nk.
  32. ináčiši, adj. = inačešnji, Mik.; — prim. drugačiši.
  33. inȃk, adj. anders beschaffen, Cig., Jan., Met.; inako = drugače, anders, sonst, Cig., Jan., Mik., C.; — inako se mi stori (dela), ein wehmüthiges, trauriges Gefühl ergreift mich, Mur., Cig., Jan., Mik., Kr.
  34. ı̑nam, adv. = drugam, Mur., Cig., Jan., Mik., Let., vzhŠt.
  35. ı̑nast, adj. mit Rauhreif bedeckt, Z.
  36. ı̑naš, m. = strežnik, der Page, ogr.- Valj. (Rad); (inoš), C.
  37. inatẹ́ti, -ím, vb. impf. mit Rauhreif sich bedecken, C.
  38. ı̑nckati se, -am se, vb. impf. schäkernd herumspringen, = hinckati se, Jan., SlGor.; (jinckati se, Mur.).
  39. ı̑nda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.- Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.
  40. índašnji, adj. sonstig, Mik.; — einstmalig: indašnji ljudje, ogr.- C.
  41. ı̑ndẹ, adv. = indi, Mur., Cig., C.
  42. ı̑ndẹh, adv. = indi, C.
  43. ı̑ndẹr, adv. = indi, C.
  44. índẹšnji, adj. anderswo befindlich, ogr.- C.
  45. indeterminīzəm, -zma, m. nauk, da je človeška volja svobodna, der Indeterminismus, Lampe (D.).
  46. ı̑ndi, adv. = drugde, drugje, C., Raič (Slov.); išči ga indi, SlGor.
  47. indiferēntən, -tna, adj. ne važen, indifferent, nk.
  48. indiferentīzəm, -zma, m. ono mišljenje, ki ne daja prednosti enemu predmetu pred drugim v nravstvenem, verskem, modroslovskem in političnem oziru, der Indifferentismus.
  49. īndig, m. = indigo, Cig.
  50. īndigar, -rja, m. der Indigopflanzer, Cig.
  51. īndigast, adj. indigoblau, Cig.; i. škrlat, der Indigopurpur, Cig.
  52. īndigo, -ga, m. der Indigo, (neko modro barvilo, lat. indicum), Jan.
  53. īndika, f. = indigo, V.-Cig.
  54. īndikast, adj. = indigast, Cig.
  55. indíkcija, f. die Römerzinszahl, die Indiction, Cig. (T.).
  56. indīkt, m. = indikcija, Cig. (T.).
  57. ı̑ndod, adv. = inod, drugod, Danj.- Mik.
  58. ı̑ndra, f. der weibliche Unterrock, Z., Gor.- Levst. (Rok.), Dol.; — prim. interfat.
  59. ı̑ndre, adv. = indri, C.
  60. ı̑ndri, adv. = indi, drugje, ogr.- Mik.
  61. ı̑ndrica, f. dem. indra, Gor.- Levst. (Rok.).
  62. indúkcija, f. navod ( phys.), sklepanje iz posameznosti na splošnost ( phil.), die Induction, Cig. (T.), nk.
  63. indūktor, -rja, m. navodič, der Inductor ( phys.), Cig. (T.).
  64. infānt, m. naslov španskih kraljevičev, der Infant.
  65. infanterı̑ja, f. peštvo, die Infanterie.
  66. inga, f., C., pogl. linga.
  67. ı̑njast, adj. mit Rauhreif belegt, Mik.
  68. ı̑nje, n. der Rauhreif, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), jvzhŠt., SlGor.
  69. inkrustácija, f. oskorjava, die Incrustation, Cig.
  70. inkunābule, f. pl. prve tiskane knjige, Incunabeln, Cig. (T.).
  71. ı̑nod, adv. = drugod, Mik., C.
  72. inokàz, -káza, m. = alegorija, Cig., M.; — hs., rus.
  73. inokázən, -zna, adj. = alegoričen, Cig., Jan., Vrt.
  74. inolı̑čje, n. = raznovidnost, die Heteromorphie, Cig. (T.).
  75. inopádnost, f. die Verkehrung der Construction, die Hypallage, h. t.- Cig. (T.).
  76. inoplemę̑nik, m. človek drugega plemena, drugonarodnik, Cig. (T.).
  77. inorẹ̀k, -rẹ́ka, m. = alegorija, Cig. (T.); — stsl.
  78. inorǫ̑dəc, -dca, m. = drugonarodnik, nk.; — stsl.
  79. inostràn, -strána, adj. fremdländisch, nk.; — hs.
  80. inostrȃnəc, -nca, m. der Ausländer, Jan., Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  81. inostrȃnka, f. die Ausländerin, Cig., Jan., nk.; — hs.
  82. inostrȃnski, adj. fremdländisch, exotisch, Cig., Jan., nk.; — hs.
  83. inozákonje, n. tuje zakonodajstvo ( opp. avtonomija), die Heteronomie, Cig. (T.).
  84. inozę̑məc, -mca, m. der Ausländer, C., nk.; — rus.
  85. inozę̑mje, n. = inozemstvo, nk.
  86. inozę̑mka, f. die Ausländerin, nk.; — rus.
  87. inozę̑mski, adj. ausländisch, nk.; — rus.
  88. inoznȃčica, f. beseda v prenesenem pomenu vzeta, der Tropus, Cig. (T.).
  89. instrumēnt, m. orodje, pos. glasbeno, das Instrument, Cig. (T.).
  90. instrumentālən, -lna, adj. Instrumental-, Cig., Jan., nk.
  91. intabulācija, f. vknjižba, die Intabulation, nk.
  92. intabulīrati, -am, vb. pf. vknjižiti, intabulieren.
  93. integrácija, f. die Integration ( math.), Cig. (T.).
  94. integrāl, m. das Integral ( math.), Cig. (T.).
  95. integrālən, -lna, adj. Integral-, integralni račun, die Integralrechnung ( math.), Cig. (T.).
  96. inteligēnca, f. omikani del naroda, die Intelligenz, nk.
  97. inteligēncija, f. = inteligenca, nk.
  98. intendānt, m. načelnik, nadzornik kake naprave, pos. vojaškega oskrbništva, der Intendant.
  99. interēs, m. = obresti; pet goldinarjev interesa plačati; — das Interesse, Cig. (T.); izgovarja se nav. interę́s ali interés, Valj. (Rad); tudi: interès, Dol.
  100. ínterfat, m. der Unterrock der Weiber, Levst. (Rok.), Gor.; — prim. bav. pfaid = Hemd, torej iz: unter-pfaid.

   42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501 43.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA