Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (43.101-43.200)

  1. iglàt, -áta, adj. voll Nadeln, M., Z.
  2. iglə̀c, (igə̀łc), -gəłcà, m. die Aurikel (primula auricula), Jan., Tuš. (R.), Tolm.; — prim. jaglec.
  3. iglę̑n, adj. Nadel-, Mur., nk.; iglena ušesa, Krelj.
  4. iglę̑nast, adj. = iglast, Mur.
  5. igleníca, f. 1) = igelnica, Mur.; — 2) = iglenjača, das Zündnadelgewehr, nk.- C.
  6. iglenjáča, f. das Zündnadelgewehr, nk.
  7. iglenják, m. die Nadelbüchse, vzhŠt.- C.; — das Nadelpolsterchen, vzhŠt., ogr.- C.
  8. iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.- C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.- Valj. (Rad), in íglica.
  9. iglı̑čar, -rja, m. der Nadler, Cig., M.
  10. iglı̑čarica, f. die Nadlerin, Cig.
  11. iglíčast, adj. nadelförmig, Cig.; igličasta ježica, die Nadeldrüse (eine Krystallisationsart), V.-Cig.
  12. iglı̑čje, n. = igličevje, Z.
  13. iglı̑čnat, adj. mit Nadeln versehen: igličnato drevje, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  14. iglokǫ̑žəc, -žca, m. iglokožci, Stachelhäuter (echinodermata), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  15. igọ̑, ižę̑sa, n. 1) das Joch, Valj. (Rad); (igo, igesa, kravji jarem, Bolc- Erj. [Torb.]); — 2) die Wage am Wagen, C., Z.; — ígo, Levst.
  16. ígra, in: igrà, -è, f. das Spiel; otročja, pastirska i., das Kinderspiel, das Hirtenspiel; besedna i., das Wortspiel; i. s kvartami, das Kartenspiel, Cig., Jan.; i. v kocke, das Würfelspiel, Cig., Jan.; — gledališčna i., das Bühnenspiel, das Bühnenstück, Cig., Jan., nk.; vesela i., das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; i. s petjem, das Vaudeville, Cig., Jan.; — das Musikspiel, V.-Cig.; i. na orglje, das Orgelspiel, Jan.
  17. igrȃcati, -am, vb. impf. dem. igrati, (gracati) Valj. (Rad).
  18. igráč, m. der Spieler, der Spielbruder, Cig., Jan.; — der Schauspieler, der Acteur, Jan.
  19. igráča, f. das Spielzeug, das Kinderspiel, die Spielerei; to niso igrače, das ist keine Kleinigkeit, Cig.
  20. igrȃčar, -rja, m. kdor igrače prodaja: der Puppenkrämer, Cig.
  21. igrȃčarica, f. die Puppenkrämerin, Cig.
  22. igráčica, f. 1) dem. igrača; — 2) igračíca, die Spielerin, Z.; — die Schauspielerin, die Actrice, Jan.
  23. igráłən, -łna, adj. spielbar, (-ven) Cig.; — das Spielen betreffend, nk.; gledališčno igralno osobje, nk.
  24. igralíšče, n. der Spielplatz, Mur., Cig., nk.
  25. igrȃłnica, f. das Spielhaus, das Spiellocale, Jan., nk.; — die Bühne, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
  26. igrȃnje, n. das Spielen; — i. zarnic, das Wetterleuchten, C., Cig. (T.).
  27. igráš, m. der Spieler, kajk.- Valj. (Rad).
  28. igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
  29. igr̀c, (igrə̀c), -grcà, m. der Spieler, Meg., Jan., Mik., Trub.; — der Musikant, (ígrc) vzhŠt.; Čuješ ti, igrc, Kralj Matjaž? Npes.-Vraz.
  30. ígrica, in: igricà, f. dem. igra, das Spielchen; — das Dramolet, Cig. (T.).
  31. ígrn, adj. = igrski, Jan. (H.).
  32. igrohlę́pən, -pna, adj. spielsüchtig, Jan. (H.).
  33. igrokàz, -káza, m. das Drama, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.), nk.
  34. igropı̑səc, -sca, m. dramatischer Schriftsteller, Cig., Jan.
  35. igrožéljən, -ljna, adj. spielsüchtig, Mur., (igreželjen) Guts.
  36. ígrski, adj. Spiel-, Trub.; igrske hiše, Dalm.
  37. íha, f., Št., Cig., Jan., C., nam. viha.
  38. íhati, -am, vb. impf. mucksen, Notr.- Cig.
  39. íhət, -hta, m. 1) das Schluchzen, Z.; — 2) = ihta 2), Z.; poln jeze, srda, ihta, Kast.
  40. íhniti, ı̑hnem, vb. pf. einen Muck thun, Notr.- Cig.
  41. íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.
  42. íhtati, -am, vb. impf. schluchzend weinen, Dict., C.
  43. íhtəc, -tca, m. der Schluchzer, Z.
  44. íhtən, -tna, adj. zornmüthig, C., Z.
  45. ihtẹ̑nje, n. das Schluchzen, Cig., Jan., C.; vsak človek se je smijal joku in ihtenju njegovemu, LjZv.
  46. ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
  47. íhtiti se, -im se, vb. impf. 1) schluchzend weinen, Mur., Cig.; sirota se ihti, Erj. (Izb. sp.); i. se po čem, nach etwas schluchzen, Met.- Mik.; i. se nad čim, etwas schluchzend beweinen, Cig.; — 2) von heftigem Zorn ergriffen sein, Cig.
  48. ijédən, -dna, adj. = nobeden, Vrsno pod Krnom, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  49. íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.- C.
  50. ı̑kcati, -am, vb. impf. stottern, Z.
  51. ikōna, f. das Bildnis, Z.; ( stsl. po gr.).
  52. ikonografı̑ja, f. slikopis, die Ikonographie, Cig. (T.).
  53. ikozaēdər, -dra, m. das Zwanzigflach, das Ikosaeder, Cig. (T.).
  54. íkra, f. 1) der Rogen, der Laich, Cig., Jan., Cig. (T.); nav. pl. ikre, Mur., Jan., Erj. (Ž.); ikre v razsoli, der Caviar, DZ.; — 2) svinjska i., die Finne (cysticercus cellulosae), Erj. (Ž.); pl. ikre, die Schweinfinnen, (bolezen); — 3) = luska, die Schuppe, Jan., SlGor.
  55. ikráča, f. = ikrnica, Jan. (H.).
  56. íkrast, adj. 1) dem Rogen ähnlich, Mur.; — voll Rogen, Guts., Cig.; — 2) finnig; ikrasto meso; — 3) oolithisch, Cig. (T.); ikrasti kap(elj)nik, der Rogenstein, Cig.
  57. ikrę̑n, adj. = ikrav, Guts., Jarn., Mur.
  58. íkrica, f. dem. ikra; — kleines flimmerndes Stückchen, die Flitsche, Cig.; — prim. ikra 3).
  59. ikríti se, -ím se, vb. impf. laichen, Mur.; — pogl. drestiti se.
  60. íkrn, adj. = ikren: ikrna noga, SlN., C.
  61. íkrnat, adj. voll Rogen, Cig.
  62. íkrnica, f. = riba samica, der Rogener, V.-Cig., Erj. (Z.).
  63. íkrnik, m. der Oolith, Cig. (T.), Frey. (Rok.).
  64. ílast, adj. lehmicht, aus Lehm, Mur., Cig., Jan.; Ilast hram že vsajen čaka, Slom.
  65. ı̑łčək, -čka, m. majhen ptiček (menda: der Hausrothschwanz [lusciola tithys]), Z., Polj.
  66. iləm, -lma, m. = brest, Cig., Jan.; — rus.; prim. lim.
  67. íłən, -łna, adj. aus Lehm, Lehm-, Guts., Cig.
  68. ilka, f. die Waldangelika (angelica silvestris), Z.; — der Eisenhut (aconitum napellus), Nov., na Otlici in na Mrzli Rupi- Erj. (Torb.); (tudi: ilika, Kras).
  69. íłnast, adj. lehmicht, Cig.; — lehmig: ilnasta voda, Dict.
  70. ı̑łnat, adj. lehmig; i. svet, lehmiger Boden, Cig.
  71. ı̑łnik, m. die Lehmgrube, Cig.
  72. iłnják, m. das Lehmbehältnis, Z., Jan. (H.).
  73. ilọ, n. = il, Cig., M., C., Vrtov. (Km. k.); (jilo, Štrek.); suknarsko ilo, die Walkererde, Erj. (Min.).
  74. ilustrácija, f. tekstu dodana slika, die Illustration, Cig. (T.), nk.
  75. ilúzija, f. slepilen, napačno razlagan občut, die Sinnestäuschung, die Illusion, Cig. (T.); estetična i., t. j. i., ki jo zbuja umetnik s svojim delom, Lampe (D.); naglaša se tudi: iluzı̑ja.
  76. iluzōrən, -rna, adj. slepilen, illusorisch, Cig. (T.).
  77. im, m. = ivje, ogr.- C.; — prim. imec.
  78. im, conj. = ker, Prip.- Mik.
  79. imaginārən, -rna, adj. umišljen, imaginär, Cig. (T.).
  80. imȃnje, n. = imenje, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  81. imȃnjiče, n. dem. imanje, kajk.- Valj. (Rad).
  82. imȃtelj, m. der Besitzer, Nov.- C., DZ.
  83. īmber, m. der Ingwer (zingiber officinale), Cig., Tuš. (R.); — prim. rus. imbirъ, inbirъ.
  84. ímbra, f. = imra, C.
  85. imbrina, f. neka vinska trta, Z., SlN.
  86. imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.- Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.- C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen ( math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.- Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen ( gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
  87. ı̑məc, -mca, m. = ivje, der Rauhreif, Tolm.- Erj. (Torb.).
  88. imę̑la, f. = omela, melje, die Mistel, kajk.- Valj. (Rad).
  89. imelje, n. = ivje, vzhŠt.- C.
  90. imẹ́lọ, n. die Habe, das Vermögen, Jan., Cig. (T.); stregle so mu od svojega imela, Trub.
  91. imendȃn, m. = god, godovno, der Namenstag, Cig., Jan., nk.; — hs.
  92. imę̑nice, adv. = imenoma, C.
  93. imeník, m. das Namensverzeichnis, der Katalog, die Nomenclatur, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; volivski i., die Wählerliste, Levst. (Nauk); bralni i., die Verlesliste, DZkr.
  94. imenı̑t, adj. = imeniten, Cig., Jan., Mik., Dalm., Jsvkr.; imeniti učenjaki, Zv.; imeniti knjižniki zdanje dobe, Levst. ( LjZv.).
  95. imenítən, -tna, adj. vornehm; i. gospod; imenitno se držati, eine wichtige Miene machen; hervorragend, berühmt; i. kralj; wichtig, bedeutend, imenitne reči, stvari.
  96. imenítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. vornehm thun, V.-Cig.; imponieren wollen, Cig. (T.).
  97. imenı̑tnica, f. vornehme, angesehene Frau, Cig.
  98. imenı̑tnik, m. vornehmer, angesehener Mann, Guts., V.-Cig., C.; največi imenitnik kraljevega dvora je bil Aman, Ravn.
  99. imenítnost, f. die Vornehmheit, die Ansehnlichkeit, die Berühmtheit, die Wichtigkeit; — mestne imenitnosti, die Merkwürdigkeiten der Stadt.
  100. imenı̑tost, f. = imenitnost, Mur., Cig.

   42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 43.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA