Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (43.001-43.100)

  1. hudoúmən, -mna, adj. = blazen, (hudumen) Jarn.
  2. hudoúmiti, -ȗmim, vb. impf. = blazniti, rasen, (hudumiti) Jarn.; (= h. se, M.).
  3. hudoúmnost, f. = blaznost, (hudumnost) Jarn., Mur.
  4. hudoȗrəc, -rca, m. = hudournik, C.
  5. hudoúrən, -rna, adj. Gewitter-, gewitterhaft, Cig., Jan.; hudoȗrni oblaki, Gewitterwolken, Cig., SlN.; wetterlaunisch, wetterwendisch, V.-Cig.
  6. hudoȗrnica, f. 1) velika h., = hudournik 2), Cig., Levst. (Nauk), Frey. (F.); — 2) neka bajeslovna rastlina, Bes. 1870. 10.
  7. hudoȗrnik, m. 1) der Wildbach, der Gießbach; der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 2) der Segler, die Mauerschwalbe (cypselus apus), Erj. (Ž.); — planinski h., der Alpensegler (cypselus melba), Cig., Erj.- C., Frey. (F.); — 3) hudourniki so duše nekrščenih otrok, vzhŠt.- Pjk. (Črt. 56.).
  8. hudozı̑məc, -mca, m. nav. pl. hudozimci, die Heiligen, deren Festtage in die strenge Winterszeit fallen (Paulus, Antonius, Agnes, etc.), Svet. (Rok.).
  9. hudožéljən, -ljna, adj. übelwollend, schadenfroh, C.
  10. hudožȇljnik, m. der Uebelwollende, M.
  11. hudožéljnost, f. die Schadenfreude, C.
  12. huhȃłka, f. = gugalica, die Schaukel, Št.- C.; — die Hängematte, Valj. (Rad).
  13. huhati, -am, vb. impf. = gugati, C.
  14. huhnjáti, -ȃm, vb. impf., Mur., pogl. hohnjati.
  15. huhorica, f. der Sturmwind, C.; — prim. hohorin.
  16. huhúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien (wie die Eule): sova huhuče, C., Z.
  17. huhúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šešuriti se, šopiriti se, Blc.-C.
  18. hȗj, interj. huj, huj! Zuruf an Schweine, SlGor.- C., jvzhŠt.
  19. hȗjati, -am, vb. impf. 1) = hujšati, Savinska dol.- C.; — 2) h. se, schlimm sein, zürnen, greinen, schelten, M., C.; lamentieren, Koborid- Erj. (Torb.).
  20. hujkáč, m., Jan., pogl. hupkač.
  21. hȗjs, interj. = hus, C., Št.
  22. hujsən, -sna, adj. = hud: h. pes, kajk.- Valj. (Vest.).
  23. hȗjskati, -am, vb. impf. hetzen; — pogl. huskati.
  24. hújstiti, -im, vb. impf., jvzhŠt., pogl. hustiti.
  25. hȗjšanje, n. 1) das Verschlimmern; — 2) das Abmagern.
  26. hȗjšati, -am, vb. impf. 1) verschlimmern, h. se, sich verschlimmern; — 2) ärgern, Aegernis geben, M., Z.; — 3) mager machen, zehren: bolezen ga hujša, Cig.; — h. se, mager werden, Cig.; — 4) intr. hujšati, mager werden, hagern, Cig., Jan., M.
  27. hȗk, m. 1) der Hauch, Cig.; — 2) das Geräusch, Rez.- C.
  28. húka, f. der Tumult, der Lärm: huka in buka, SlN., Vrt., Zv., Erj. (Izb. sp.).
  29. hukáč, m. der Puster, Cig.
  30. hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. ( BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.- Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.- C.; — (o sovi), Valj. (Rad).
  31. hȗkež, m. der Haucher: sv. Lukež v roke hukež, Lašče- Erj. (Torb.).
  32. húkniti, hȗknem, vb. pf. 1) hauchen, Cig.; h. v zrcalo, Vrt.; — 2) aufschreien, aufächzen, Bes.
  33. 1. húla, f. der Bug, Gor.- Mik., Valj. (Rad); — prim. hil.
  34. 2. húla, f. die Beschimpfung, Slom.- C.; — hs.
  35. húlati, -am, vb. impf. verspotten: h. koga, C.; — prim. 2. hula.
  36. hȗłba, f. der Tadel, C.; — prim. 2. huliti.
  37. hȗlež, m. 1) der Trotzkopf, Mur.; — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  38. 1. húliti, hȗlim, vb. impf. 1) biegen, neigen, Hal.- C.; derviši čelo k zemlji hulijo, SlN.; konj ušesa huli, richtet die Ohren nach rückwärts, C.; — h. se, schlummernd nicken, C.; huli se mi = dremlje se mi, vzhŠt.- C.; — 2) h. se, sich ducken, Mur., Cig., Jan.; mačka se huli, Z.; konj se huli = ušesa huli, SlGor.- C.; — sich demüthig stellen, sich verstellen, heucheln, Cig., C.; Bogu se huliti, Z.; — h. se, erbittert sein, trotzen, Mur., Met.
  39. 2. húliti, -im, vb. impf. tadeln, missbilligen, lästern, Cig., C.; oni hulijo, česar ne razumejo, Cv.; — hs.
  40. 3. húliti, -im, vb. impf. blasen: veter huli, C.; — hauchen: v roke huliti = hukati, Fr.- C.; — prim. fuliti.
  41. 1. húljenje, n. 1) das Sichducken, Valj. (Rad); duckmäuserisches Benehmen, die Verstellung, Cig.
  42. 2. húljenje, n. das Tadeln, das Lästern, Cig.; — hs.
  43. humanīzəm, -zma, m. najbolj na staroklasični uk se upirajoča duševna izobrazba, der Humanismus.
  44. humōr, -rja, m. duhovita, dobrohotno šaljiva presoja človeških slabosti, der Humor.
  45. humorīst, m. kdor humoristično govori ali piše, der Humorist.
  46. humorīstičən, -čna, adj. s humorjem govorjen ali pisan, humoristisch.
  47. humorīstika, f. humoristično govorjenje ali pisanje, der Humor, Cig. (T.).
  48. humōrski, adj. humoristisch, LjZv.
  49. húntalọ, n. der durch die Nase redet, Ist.- C.
  50. húntati, -am, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Jan., Ist.- C.
  51. hupáč, m. der Wiedehopf, vzhŠt.- C.
  52. húpati, -pam, -pljem, vb. impf. (den Laut hup hören lassen), schreien, Mik.
  53. hupkáč, m. = hupač, C., Ščav.
  54. hurȃ, interj. hurrah! (vojaški bojni, tudi slavilni krik).
  55. hȗrda, f. närrischer, thörichter Mensch (psovka), vzhŠt.- C.
  56. hȗrdež, m. = hurda, C.
  57. hȗs, interj. Zuruf an Schweine, C.
  58. husár, -rja, m. = huzar, po drug. slov. jezikih- Cig.
  59. hȗskar, -rja, m. = huskač, Cig.
  60. hȗskati, -am, vb. impf. hetzen, Cig., Jan.; nav. hujskati; — prim. bav. huss, huss! ein Ausruf, womit man ein Thier zu hetzen pflegt, an-, auf-hussen, Štrek. (Arch.).
  61. hústiti, -im, vb. impf. hetzen, reizen, M., C.; psa h., C.
  62. hȗš, interj. Zuruf an Schweine, um sie fortzutreiben, BlKr.; — huš huš! (tako se govori po otročje, kadar je mraz).
  63. hȗškati, -am, vb. impf. jauchzen, Hal.- C., Npes.-Vraz; — prim. uškati.
  64. húškniti, hȗšknem, vb. pf. hastig aussprechen, SlN., Nov.
  65. huzár, -rja, m. posebna vrsta vojakov konjenikov, der Husar.
  66. ì, interj. izraža največ nevoljo, tudi začudbo: i! ei! i, kaj pa delaš! was treibst du denn! i kaj ti je? was ist dir denn? Mur., Cig.; i pa pojdi! nun so geh! Z.; i pa mu reci! nun so sag es ihm! Mur., Met.; i no! je nun! Cig., Jan.
  67. ì, conj. 1) = in, Jan., Mik., nk., ogr., kajk.; — 2) auch, selbst, Jan., ogr., kajk., nk.; — 3) i — i, sowohl — als auch, Jan., nk.
  68. íba, f., Cig., Ščav.- C., pogl. iva.
  69. ībis, m. der Ibis (ibis religiosa), Erj. (Ž.).
  70. iblájtarčək, -čka, m. dem. iblajtar: šli so za pisarčke in iblajtarčke, LjZv.
  71. íca, f. junge, kleine Kuh, Št.- Valj. (Rad); Moja ica breja, Npes.-Vraz.
  72. ı̑cək, -cka, m. junges, männliches Kalb, Št.- Valj. (Rad); tudi (nežno): = volek, vzhŠt.
  73. ícika, f. junge, kleine Kuh, Valj. (Rad); — božja icika = božja kravica, der Frauenkäfer, Št.- Valj. (Rad).
  74. ı̑cka, f. = kravica, vzhŠt.
  75. ideāl, m. vzor, das Ideal.
  76. ideālən, -lna, adj. vzoren, ideal, idealisch.
  77. idealīst, m. kdor je za vzore vnet, der Idealist.
  78. idealīzəm, -zma, m. vnetost za vzore, der Idealismus.
  79. ideālnost, f. vzornost, die Idealität.
  80. ídəc, -dca, m. = hodec, C.
  81. idénje, n. das Gehen, der Gang, ogr.- C., Danj. (Posv. p.).
  82. idēntičən, -čna, adj. isti, identisch, Žnid., Cel. (Ar.), nk.
  83. idijōt, m. nevednež, der Idiot.
  84. idīla, f. pesem, slikajoča prirodno, nedolžno življenje, die Idylle.
  85. idǫ̑čki, adv. = gredoč, kajk.- Mik.
  86. ı̑doma, adv. = gredoč, im Vorübergehen, C., Hal.- Mik.
  87. íga, f. die Sahlweide (salix caprea), Medv. (Rok.).
  88. ígəlj, -glja, m. eine Art Joch, (Kopfjoch?), Z.
  89. ı̑gəljc, -gəljca, dem. igelj, m. das Kopfjoch, V.-Cig.
  90. ígəłnica, f. die Nadelbüchse, Cig., Jan.; pravilneje: igelníca.
  91. ígəłnik, m. = igelnica, Mur., Cig., Jan.; pravilneje: igelník.
  92. igəłnína, f. das Nadelgeld, Cig.
  93. ígəłski, adj. Nadel-, Mur.
  94. igę̑sarica, f. verižica, ki veže igo na oje, (igeserica) Bolc- Erj. (Torb.); — prim. igo.
  95. ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
  96. iglár, -rja, m. 1) der Nadler, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Nadelbüchse, M., Soška dol.- Erj. (Torb.).
  97. iglaríca, f. die Nadlerin, Cig., Jan.
  98. igları̑ja, f. = iglarstvo, Cig.
  99. iglárski, adj. Nadler-, Mur.; iglarsko blago, die Nadlerware, Cig., Jan.
  100. íglast, adj. nadelförmig, Cig., Jan., Cig. (T.); — voll Nadeln: iglasto drevje, die Nadelbäume, Zv.

   42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA