v (42.901-43.000)

42901. hrustánəc, -nca, m. der Knorpel; ščitasti h., der Schildknorpel, kolobarčasti h., der Ringknorpel, kopitasti h., der Gießbeckenknorpel, (beim Kehlkopf), Erj. (Som.).
42902. hrústati, -stam, vb. impf. 1) mit Geräusch essen, knorpeln; Spredaj šilce, Zadaj vil'ce, V sredi usta, Kamenje hrusta, (= plug), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) das r unrein aussprechen, ratschen, C.; — eine Sprache radebrechen: latinsko h., Cig.; — 3) knistern, rauschen (wie dürre Zweige), Cig., C.; — hrúščem, Valj. (Rad).
42903. hrȗstəc, -tca, m. 1) der Knorpel, Cig., Jan., Mik., Št.; pos. das Ohrläppchen, Hal.- C.; — 2) razne rastline: der Luzerner- oder Schneckenklee (medicago sativa), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — der Stechapfel (datura stramonium), Jan.; — der Wegetritt (scleranthus perennis), vzhŠt.- C.; — neka vinska trta, Celje- Erj. (Torb.); grüner Kanigl, Trumm.; der Krachgutedel, vzhŠt.- C.
42904. hrústəlj, -stlja, m. 1) hrustavec 1), C.; — 2) neka vinska trta: = hrustec, C., Trumm.; — eine Art Wachtelweizen (melampyrum), SlGor.- C.
42905. hrústiti se, -im se, vb. impf. 1) sich brüsten, prahlen, Cig., Jan., C., Jurč.; — 2) trotzen, Mur.; — prim. hrostiti se.
42906. hrustljȃnje, n. das Knorpeln, M.
42907. hrustljȃnka, f. = hrustavka (črešnja), Burg.
42908. hrústljast, adj. kar se da hrustljati, krhek, Cig.
42909. hrustljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, Mur., Cig.
42910. hrȗstnica, f. hrustnice, Knorpelfische (chondracanthi), Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
42911. hrústniti, hrȗstnem, vb. pf. einen Knorpellaut hervorbringen, M.
42912. hrúšast, adj. birnförmig, Cig.
42913. hrȗšč, m. das Geräusch, der Lärm, Mur., Cig., Jan., C., svetni h. in trušč, Cv.; ušesni h., das Ohrensausen, Erj. (Som.).
42914. hruščȃnje, n. das Rauschen: gora zagrmi od hruščanja, Jap. (Prid.).
42915. hrúščati, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; veter, voda hrušči, C., Jap. (Prid.); velike reke hruščijo, Slom.
42916. hrȗščica, f. dem. hruška; 1) kleine Birne; — 2) ime raznim rastlinam: die Traubenhyacinthe (muscari racemosum), Tuš. (R.); — die Muscatnuss (myristica moschata), Z.; — h. božja, die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Nanos- Erj. (Torb.); — zelena zimska h., das Wintergrün, das Birnkraut (pirola), C., Tuš. (B.); — medvedova h., = glog, Mur., Fr.- C.
42917. hrȗščič, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
42918. hrúščiti, -im, vb. impf. rauschen, Mur., Trst. (Let.).
42919. hrȗška, f. 1) der Birnbaum (pirus communis); — die Birne; suha hruška, die gedörrte Birne; zna več ko hruške peči = er versteht etwas; — medvedove hruške = glog, Tuš. (R.); die Felsenbirne (aronia rotundifolia), Josch; — podzemeljska h. = krompir, Kor.- C.; — 2) der Degenknopf, Jan. (H.).
42920. hrȗškič, m. ovčje ime, Valj. (Rad).
42921. hrúti, hrújem, vb. impf. tosen, rauschen, brausen, Cig., Jan., M., C.; veter, voda hruje, v oblakih hruje, C.; krachen: gre in drmasti po gošči, da vse hruje pod njim, C.; — hruje mi, ich röchle, C.; — schnell und laut reden, greinen, C.
42922. hrútje, n. das Tosen, das Röcheln, das Geschrei, C.
42923. hŕzanje, n. das Wiehern, Habd.- Mik., Mur., Jan.
42924. hŕzati, -zam, -žem, vb. impf. wiehern, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov., Npes.-Vraz, vzhŠt.
42925. hrzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hrzati, Št.- Z., Npes.-Vraz.
42926. hŕzniti, hȓznem, vb. pf. einen Wieherlaut ausstoßen, Danj. (Posv. p.).
42927. hȓž, -ı̑, f., ogr.- C., pogl. rž.
42928. hrženíca, f. der Grasfrosch (rana temporaria), Guts., Mur., Erj. (Ž.).
42929. hržíca, f. die Gallmücke (ker dela na rastlinah izrastke ali hrge), Erj. (Ž.).
42930. hte, adv. = koli: kdo hte, kam hte (kdohte, kamhte), itd. = kdorkoli, kamorkoli, itd., SlGor.- C.
42931. htẹ́ti, hčèm, vb. impf., pogl. hoteti.
42932. hȗ, interj. hu! Cig.
42933. húba, f. die Schalmei, Hip. (Orb.); — prim. hoboj.
42934. hubíka, f., SlGradec- C., pogl. hudobika.
42935. hubkáč, m. = hupkač, Št.- Mur.
42936. hȗbkati, -am, vb. impf. "hub, hub!" rufen, Mur.
42937. húčati, -ím, vb. impf. heftig wehen, veter huči, C.
42938. hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, ( pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.- Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.- C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
42939. húdəc, -dca, m. 1) böser Mensch, Valj. (Rad); — 2) der Zaunkönig, Rez.- C.; — 3) die Gicht, vzhŠt.- C.
42940. hudeníca, f. hudenice, "weibliche böse Geister, die den ungetauften Kindern schaden sollen", C.; Furien, Št.- Cig.
42941. hudẹ́r, -rja, m. = hudir, Mur., Mik.
42942. hudẹ́ti, -ím, vb. impf. mager werden, abmagern, Jan., C.
42943. hudíca, f. die Gicht, Mur., Cig., C.; prijela ga je hudica (podagra), Cv.
42944. hudíč, m. der Teufel; ta človek ti je za hudiča, ein Teufelskerl, Erj. (Izb. sp.).
42945. hudíčati, -am, vb. impf. = hudičevati, Jarn., Cig.
42946. hudíčič, m. dem. hudič, Cig.
42947. hudı̑čji, adj. Teufels-, teuflisch: Po hudičje črno lice 'ma, Vod. (Pes.).
42948. hudíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), C. ( Vest.); — prim. hudobika, dobrika.
42949. hudı̑man, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
42950. hudı̑mer, -rja, m. = hudiman, Z., Štrek., Jurč., jvzhŠt.
42951. hudína, f. das Böse, das Schlechte, C.; — das wilde Fleisch, der Auswuchs am Körper, der Schwamm, Cig., Jan., M.; der Krankheitsstoff: hudina leze iz telesa, Vrt.; h. gre iz bolnika, Svet. (Rok.), Dol.- Erj. (Torb.); — = slabo vreme, Krn- Erj. (Torb.).
42952. hudír, -rja, m. der Teufel: gozdni h. = mandril, der Waldteufel (papio mormon), Jan., Erj. (Ž.).
42953. hudírski, adj. teuflisch, Teufels- (v kletvicah): to je hudirsko delo! SlGor.- C., jvzhŠt.
42954. hudírščak, m. = hudir, SlGor.- C.; der Dämon, Zora.
42955. hudíti, -ím, vb. impf. 1) h. kaj, tadeln, C.; — 2) schaden: to mi hudi, C.; — 3) h. se, böse sein, sich ärgern, Mur., Cig., Jan., C., M.; h. se na kaj, LjZv.; general se je hudil nad njih nepokorščino, Vod. (Izb. sp.).
42956. hudóba, f. 1) die Bosheit; iz hudobe kaj storiti; sama hudoba ga je, er ist die lautere Bosheit; — 2) der Zorn, der Ingrimm: s hudobo, mit Ingrimm, C.; prim. zloba; — 3) (o osebah) der Schlimme, der Bösewicht: ta hudoba! ti hudoba ti! — der böse Geist, der Teufel; — 4) die Scham, die Genitalien, Gor.
42957. hudóbəc, -bca, m. der Böse, der Teufel, Jan., M., Let.; — = škrat, LjZv.
42958. hudóbən, -bna, adj. boshaft, böse; h. namen, böse Absicht; hudobna poškodba, boshafte Beschädigung, Cig.; hudobni jeziki, Lästerzungen.
42959. hudobı̑čje, n. = hudobika, C.
42960. hudobı̑ja, f. die Bosheit; to je sama h.! das ist reine Bosheit! die boshafte That; hudobijo storiti, einen Frevel verüben, Cig.
42961. hudobijȃn, m. = hudič, Npes.- Kres.
42962. hudobíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), Št.- C., Poh.- Erj. (Torb.); — = jerebika, die Vogelbeere, SlGradec- C.
42963. hudobı̑łnik, m. der Stechapfel (datura stramonium), SlGor.- Erj. (Torb.).
42964. hudobíti, -ím, vb. impf. 1) Böses thun, Z.; — 2) = kvariti, Dol.; — 3) h. se, sich ärgern, Bes.
42965. hudȏbnica, f. 1) böses, boshaftes Weib; — 2) das Fieber, Meg., C., Z.; — 3) neka trava, C.
42966. hudȏbnik, m. = hudobnež; hudobnik je v svoji hudobi le naprej silil, Jap. (Prid.); hudobniki so ga vlekli črez zobe, Jurč.
42967. hudobnják, m. = hudobnik, C., kajk.- Valj. (Rad).
42968. hudodẹ̑jəc, -jca, m. der Missethäter, nk.
42969. hudodẹ̑jski, adj. verbrecherisch, criminell, Jan.
42970. hudodẹ̑łəc, -łca, m. = hudodelnik, Cig., Jan.; Bog tepe hudodelce po hudodelcih, Ravn.; naj ne mamijo hudodelca, še dalje počenjati kazensko dejanje, Levst. (Nauk).
42971. hudodẹ́łən, -łna, adj. übelthätig, verbrecherisch, Cig., Jan.
42972. hudodẹ́liti, -dẹ̑lim, vb. impf. Uebelthaten begehen, böse handeln, freveln, Mur., Jan., C., Ravn.
42973. hudodẹ̑łka, f. = hudodelnica, Cig., Jan.
42974. hudodẹ̑łnica, f. die Missethäterin, die Verbrecherin, Cig., Jan., nk.
42975. hudodẹ̑łnik, m. der Missethäter, der Verbrecher, Dict., Mur., Cig., Jan., Krelj, Jap., Škrinj.- Valj. (Rad), kajk.- Valj. (Rad), nk.
42976. hudodẹ̑łski, adj. übelthäterisch, verbrecherisch, Mur., Cig., Jan.
42977. hudoglèd, -glę́da, adj. finster blickend: h. človek, Jurč.; — = grdogled, scheelsüchtig, Cig.
42978. hudoglę̑dəc, -dca, m. hudogled človek, Valj. (Rad).
42979. hudoglę́dən, -dna, adj. finster, zornig blickend, Fr.- C.; — = grdogleden, scheelsüchtig, Cig.
42980. hudoglę̑dnik, m. der finster, zornig Blickende, C.
42981. hudojezı̑čnik, m. der eine böse Zunge hat, das Lästermaul, Slom.- C.
42982. hudoklę́tən, -tna, adj. der arg flucht, C.
42983. hudoklę̑tnik, m. der arge Flucher, C.
42984. hudolès, -lẹ́sa, m. = hudobika, Z.
42985. hudolẹ́tən, -tna, adj. missjährig, Z.; — mager (o živini in človeku), Gor.
42986. hudolẹ̑tnež, m. magerer Mensch, nk.
42987. hudolẹ̑tnica, f. das Berufkraut (erigeron canadensis), Mur., Medv. (Rok.); — "eine Art Unkraut mit großen Bohnen", vzhŠt., ogr.- C.; — "eine Art Bergblümchen, blassgelb blühend", Mariborska ok.- C.
42988. hudolẹ̑tnik, m. 1) kdor o hudi letini prosjači, Levst. (Zb. sp.); — 2) = čuk, Fr.- C.; — 3) eine Art gemeine Fisole, Celjska ok.- C.
42989. hudomísəłn, * -səłna, adj. arggesinnt, übeldenkend, Mur., Jan.
42990. hudomúšən, -šna, adj. böslaunig, C.; hudomušno je pesnikov pleme, Zv.; h. črnogledec, Zv.; schalkhaft; h. človek, hudomušno kaj povedati.
42991. hudomȗšnež, m. = hudomušnik, SlN.
42992. hudomȗšnik, m. hudomušen človek, SlN.
42993. hudonǫ́sən, -sna, adj. unheilbringend, Let.; čaščenje hudonosnih prikazni, Bes.
42994. hudoréči, -réčem, vb. pf., nam. hudo reči, fluchen, schimpfen, Trub.- C.; (po lat. maledicere).
42995. hudorẹ́kati, -am, vb. impf. ad hudoreči, C.
42996. hudọ̑st, f. die Schlimmheit, die Schärfe, Cig.
42997. hudosúmən, -mna, adj. argwöhnisch, Z.; tesni nauki hudosumnih ljudi, Vod. (Izb. sp.).
42998. hudošę́gast, adj. übelgesittet, Hip.- C.
42999. hudóta, f. das Böse, das Uebel, Blc.-C.
43000. hudoùm, -úma, m. neka trava, ki raste v bukovju, C.

   42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani