v (42.801-42.900)

42801. hrǫ́bəc, -bca, m. der Nager, Jan.
42802. hrǫ́biti, -im, vb. impf. nagen, knorpeln: trd kruh h., Lašče- Levst. (Rok.); suhe skorjice h., Zv.; ukradene bom skorje hrobil, Glas.
42803. hrod, m., Cig., pogl. hrid.
42804. hrod, f., Guts., Jarn., Mur., pogl. grod f.
42805. hrodəlj, -dlja, m., Cig., pogl. frodelj.
42806. hrodje, n., Guts., Mur., Cig., Jan., pogl. grodje.
42807. hróhati, -am, vb. impf. = grunzen, Cig.; svinje mu prijazno in hvaležno hrohajo, Cv.; — menda nam. grohati; prim. tudi: krohati.
42808. hròm, hróma, adj. lahm; h. na nogah, Dalm.; — bresthaft, Cig. (T.); krankhaft: hrome prsi, ogr.- C.
42809. hromáč, m. = hromak, Mur.
42810. hromák, m. der Lahme, C.; hromak vzame kljuko iz kota, Zv.; — der Krüppel, Jan.
42811. hrómast, adj. lahm, krüppelhaft, Cig., Jan., C.
42812. hromátanje, n. das Hinken, Jarn.
42813. hromátati, -am, vb. impf. hinken, Guts., Mur., Jarn., Mik.; nahajal je ondod mnogo takih možakov, kateri so hromatali (šepali), Navr. (Let.).
42814. hrómati, -am, vb. impf. = hromatati, Dict., Cig.; — prim. hramati.
42815. hromātski, adj. barvni, chromatisch: h. odklon, chromatische Abweichung, Žnid.
42816. hromè, -ę́ta, m. = hromec, Mur., Cig.
42817. hróməc, -mca, m. der Lahme, Cig., Jan., Šol., C., Trub.- Mik.
42818. hromẹ́ti, -ím, vb. impf. hinken, C.; — bresthaft sein, Cig.
42819. hromíti, -ím, vb. impf. hinkend, bresthaft machen, verkrüppeln, Cig., Jan., Cig. (T.).
42820. hromonǫ́žən, -žna, adj. an den Füßen lahm, Levst. (Zb. sp.).
42821. hromọ̑st, f. = hromota, Cig., Jan.
42822. hromóta, f. die Lahmheit, die Lähmung, die Krüppelhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., Nov.; die Gebrechlichkeit, C.; — körperliches Gebrechen, V.-Cig., C.; stara hromota, ein altes Leibesgebrechen, Lašče- Levst. (M.); vsak ima kako hromoto na sebi, Svet. (Rok.); h. v križu, die Kreuzlähme, živinska bolezen, Strp.; — h. se imenuje bolezen, če poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi, Tolm.- Štrek. (Let.).
42823. hromótən, -tna, adj. lahm, krüppelhaft, gebrechlich, Cig., C., Svet. (Rok.); hromotni cestarji, Levst. (Cest.).
42824. hromȏtnik, m. der Gebrechliche, Levst. (Nauk).
42825. hromoúdən, -dna, adj. mit lahmen Gliedern: Rodila je otroke hromoudne, Levst. (Zb. sp.).
42826. hromúcati, -ȗcam, vb. impf. hinken, C.
42827. hronšč, m., ogr.- C., pogl. hrošč.
42828. hròp, hrópa, m. ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
42829. hrópati, -pljem, vb. impf. röcheln, schnarchen, Jarn., Jan., C.; — grob lachen, C.
42830. 1. hrópəc, -pca, m. 1) der röchelnd Athmende, Valj. (Rad); — 2) ein röchelnder Athemzug, der Hürchel, Cig.
42831. 2. hrópəc, -pca, m. = hrustec, der Knorpel, SlGradec- C.
42832. hropẹ́ti, -ím, vb. impf. röcheln, Dict., Cig., C., BlKr.; v prsih hropi, C.
42833. hropljáti, -ȃm, vb. impf. röcheln, Cig.
42834. hrópniti, hrȏpnem, vb. pf. einen Röchellaut hören lassen, Z.
42835. hropòt, -póta, m. das Röcheln, Met., Mik.
42836. hropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. röcheln, Mur., C., Z.; — laut lachen; h. in smejati se, C.; — brummen, Met.; ein Getöse machen, Mur.
42837. hrópsti, -pem, vb. impf. röcheln.
42838. hropȗn, m. kleiner Mörser zum Schießen, Mik.
42839. hropúntati, -am, vb. impf. = hropotati, C.
42840. hrost, m. = hrošč, Levst. (Nauk); — ( stsl.).
42841. hrostiti se, -im se, vb. impf. die Federn oder Haare sträuben: kokoš, pes se hrosti, BlKr.; tudi: drohen: človek se hrosti nad svojim nasprotnikom, BlKr.; — prim. hrustiti.
42842. hroš, m., Cig., C., pogl. froš.
42843. hrǫ́šč, m. 1) der Käfer, Cig., Jan., Mik.; navadni h., der Maikäfer (melolontha vulgaris), Erj. (Ž.).
42844. hróščəc, -ščəca, m. dem. hrošč, Valj. (Rad).
42845. hrǫ́ščək, -čka, m. dem. hrošč, Jan.
42846. hr̀p, hŕpa, m. der Schlag, C.
42847. hŕpa, f. die Masse, der Haufe, die Schar, C., Erj. (Izb. sp.); — hs.
42848. hŕpati, -pam, -pljem, vb. impf. schnarren, C.; mit Geräusch fressen: konj jé in hrplje, C.; sich räuspern, Jan., C.; schnarchen, Kast.- C.; — knurren, Cig.; — schlagen, Z.
42849. hrpẹ̑la, f. = hrbet (šaljivo), Ip.- Erj. (Torb.).
42850. hŕpən, -pna, adj. begierig, Mur., C.; — prim. hrepeneti. (?)
42851. hrpiti se, -im se, vb. impf. struppig werden, sich sträuben, C.
42852. hrpótəc, -tca, m. = trpotec, C.
42853. hrpotíti se, -ím se, vb. impf. sich emporrichten; potlačeno listje, stročje itd. se po malem hrpoti, C.; rahla zemlja pod se hrpoti = se vzdiguje, C.; sich sträuben, sich aufblähen, C.; prahlen, C.; h. se proti komu, drohen, C.
42854. hr̀sk, interj. krach! (kadar se kaj zlomi, razčesne), jvzhŠt.
42855. hŕskati, hȓskam, vb. impf. knirschen, Cig., SlN.
42856. hŕskniti, hȓsknem, vb. pf. einen knarrenden, knisternden Laut hervorbringen, Nov.
42857. hrst, m. knarrendes Geräusch, der Krach, SlN.- C.
42858. hrstáč, m. = hrestač, C.
42859. hrstati, -am, vb. impf. = hrustati, C. ( Vest.).
42860. hŕstəlj, -stlja, m. das gemeine Heidekraut (erica vulgaris), Štrek.
42861. hrstẹ́ti, -ím, vb. impf. knastern, C.
42862. hrstkáč, m. = hrestač, C.
42863. hrstljánəc, -nca, m. = hrustanec, Dol.- Mik.
42864. hrstljáti, -ȃm, vb. impf. knorpeln, nagen, Z., Vraz- Pjk. (Črt.)
42865. hŕščati, -ím, vb. impf. = hreščati, Cig., Jan., C., Burg.; stare kosti so mu hrščale in pokale, LjZv.
42866. hrščeli, m. pl. die Pferdeschnauze, vzhŠt., ogr.- C.
42867. hršiti se, -im se, vb. impf. = hrpotiti se, sich sträuben, C.; — prim. srh. sršati.
42868. hr̀t, hŕta, m. der Windhund (canis leporarius), Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dalm., Krelj, Hip. (Orb.), Erj. (Ž.), Danj.- Valj. (Rad), nk.
42869. hŕtałəc, -łca, m. = rilec, vzhŠt.- C.
42870. hŕtast, adj. hager, mager, vzhŠt., ogr.- C., Danj.- Mik.
42871. hŕtati, -am, vb. impf. schnaufen, C.
42872. hrtíca, f. die Windhündin, Meg., Dict., Cig.
42873. hrtìč, -íča, m. dem. hrt, C.
42874. hrtiti se, -im se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se hrti, Hal.- C.; — prim. srtiti se.
42875. hrúliti, -im, vb. impf. blasen, pfeifen, C.; nevihta hruli, der Sturm pfeift, C.; — prim. fruliti.
42876. hrȗm, m. 1) das Getöse, der Lärm; posvetni hrum, das Weltgeräusch; — 2) das Echo, Mur.
42877. hrúmati, hrȗmam, -mljem, vb. impf. lärmen, tosen, Mur.
42878. hrúmən, -mna, adj. geräuschvoll, lärmend, Cig., Jan., C., nk.
42879. hrumestati, -am, vb. impf. grob schwatzen, Notr.
42880. hrumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, brausen, tosen, Mur., Cig., Jan.; v ušesih mi hrumi, es saust mir in den Ohren, Cig.; kakor iz strašnih slapov hrumi voda izpod neba na zemljo, Ravn.; stürmen: hoče črez ozidje v Rim hrumeti, Vod. (Izb. sp.).
42881. hrúmiti, hrȗmim, vb. impf. widerhallen, ogr.- C.
42882. hrumpati, -pam, -pljem, vb. impf. 1) mit Geräusch fressen, knorpelnd essen, = hrustati, vzhŠt.- C.; — 2) röchelnd husten, C.
42883. hrumtati, -am, vb. impf. = hrumpati, C.
42884. hrúniti, hrȗnem, vb. pf. aufrauschen, aufschreien, ogr.- C.
42885. hrȗp, m. der Lärm, das Getümmel; h. delati, lärmen; h. je vstal, ein Lärm entstand; h. zagnati, einen Lärm erheben; posvetni h., das Weltgeräusch, Cig.; Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, Preš.; bojni h., der Kriegslärm, Cig.; — lebhaftes Gerede, Cig.; h. narediti, h. med ljudmi napraviti, Lärm verursachen, Aufsehen erregen, C., Cig. (T.); brez hrupa, ohne Aufsehen, prunklos, Cig.
42886. hrúpa, f. der Wettersturm, vzhŠt.- C.
42887. hrúpati, -pam, -pljem, vb. impf. mit Geräusch fressen, knorpeln, Jan., C.; konj slamo hruplje, Z.; — kruh hruplje med zobmi, das Brot knorpelt zwischen den Zähnen, C.
42888. hrȗpəc, -pca, m. = hrustanec, Jan., C.
42889. hrúpən, -pna, adj. lärmend, geräuschvoll, Cig., nk.
42890. hrupẹ̑nje, n. das Lärmen: h. in šumenje, Trub.
42891. hrupetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. poltern, rumpeln, C.; krachen, Guts.
42892. hrupẹ́ti, -ím, vb. impf. lärmen, tumultuieren, Cig., Jan.; vse je zoper eno drugo hrupelo, Trub.; vse mesto hrupi, Dalm.; rauschen, wettern, stürmen, Cig., Jan., C.; — hrupi mi, ich röchle, C.
42893. hrúpiti, -im, vb. impf. 1) = hrupeti, Mur., Cig.; — 2) h. se, = ustiti se, prevzetno govoriti, Koborid- Erj. (Torb.).
42894. hrȗpnik, m. = hrupljivec, Cig., Jan.
42895. hrupòt, -óta, m. = hrup, C.
42896. hrupotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = hrup delati, C.
42897. hrȗst, m. 1) das Geräusch von dürren Aesten, C.; — 2) robuster, vierschrötiger Mensch; obogatil ga bo kralj zelo, kdor tega hrusta (Golijata) premaga, Ravn.
42898. hrustálọ, n. der Fresser, SlN.
42899. hrustánčən, -čna, adj. knorpelig; Knorpel-; hrustȃnčni sklep, die Knorpelfügung, Cig.
42900. hrustȃnčnica, f. das Knorpelthier, Cig.

   42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani