Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (42.701-42.800)

  1. hrę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. raspeln, röcheln, heiser hüsteln, keuchen, Jarn., C., M.; živali težko sopejo, hrepajo, rilec odperajo, Kug.- Valj. (Rad); (stekel pes) ne laja, le nekoliko hrepa, Vrtov. (Km. k.); — prim. hrapati, hripati.
  2. hrepę̑n, m. = hrepenenje, Z., SlN.
  3. hrepenẹ̑nje, n. die Sehnsucht, das Verlangen; — hrepenénje, Burg.
  4. hrepenẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sehnen, verlangen; h. po čem; hrepeni dober biti, Ravn.; V podobah gledat' hrepeni veselje Življenja rajskega, Preš.
  5. hrepeník, m. die Lysimachie (lysimachia vulgaris), Poh.- Erj. (Torb.).
  6. hrepetȃnje, n. das Röcheln: h. (živali, katero kdo kolje), Vrtov. (Km. k.).
  7. hrepę́tast, adj. = hüstelnd, SlGradec- C.
  8. hrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. heiser sein, hüsteln, röcheln, keuchen, Jarn., C.
  9. hrepẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser klingen, Met., Svet. (Rok.); übel klingen, Mur., Cig.; kreischen, C.; te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom, Str.; — hüsteln, C.
  10. hrę́pniti, hrę̑pnem, vb. pf. ein Geräusch machen, wie wenn etwas zusammenstürzt, krachen, C., M.; schlagen: koga po glavi h., SlGosp.- C.
  11. hrepóta, f. das Hüsteln, C.
  12. hrèst, hrę́sta, m. das Gekrache, der Lärm, Lašče- Erj. (Torb.).
  13. hrestáč, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), vzhŠt.- C.
  14. hrestȃłnica, f. die Ratsche, (restalnica) Postojna- Erj. (Torb.).
  15. hrę̑star, -rja, m. = hrestač, Z.
  16. hrę́stati, -am, vb. impf. ad hrestniti; knorpeln, C., BlKr.; knirschen, C.; — (beim Reden) ratschen, C., vzhŠt.
  17. hrę́stəlj, -tlja, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
  18. hrę̑stlja, f. die Spatzenratsche, C.; — die Charfreitagsratsche, C.
  19. hrestljáti, -ȃm, vb. impf. ratschen (= hrestljo gnati), C.
  20. hrę́stniti, hrę̑stnem, vb. pf. einen Laut hervorbringen, wie z. B. wenn man etwas bricht oder knickt, M., Z.
  21. hrèšč, hrę́šča, m. 1) = hreščanje, C.; — 2) = hrošč (Maikäfer), vzhŠt.- C.; — 3) grober Sand ("ker hrešči"), C. ( Vest.), vzhŠt.; črez hrešč, gladko kamenje in skalne ulomke se podi studenec, LjZv.
  22. hreščȃnje, n. das Geräusch, das das Brechen von Aesten verursacht, das Krachen, das Knistern, das Schnarren, Cig.
  23. hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče- Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. ( Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn- Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče- Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.
  24. hrę̑ščnik, m. der Engerling, vzhŠt.- C.
  25. hrèt, hrę́ta, m. der Ekelspeichel, der Ekel, C.
  26. hretíti, -ím, vb. impf. = röcheln, keuchen, heiser husten, C.; — schnarchen, vzhŠt.- C.
  27. 1. hrę́titi se, -im se, vb. impf. to se mi hreti, dies ekelt mich an, Mur., Cig., Jan., C., vzhŠt.
  28. 2. hrę́titi se, -im se, vb. impf. 1) die Flügel ausbreitend sich ducken (von der Henne, wenn sie sich ergreifen lässt), Z.; — 2) aufgeblasen sein, Št.- C.
  29. hrę́tnost, f. die Ekelhaftigkeit, C.; der Ekel, Danj.- M.
  30. hr̀g, hŕga, m. ein aus einem Flaschenkürbis gemachter Trichter oder Heber, oder ein daraus gemachtes Schöpfgefäß, C., kajk.- Valj. (Rad); — prim. hs. vrg, istega pomena.
  31. hŕga, f. 1) der Baumknorren, Cig., Jan., Št., BlKr.; s sekiro, žago na hrgo zadeti, jvzhŠt.; — kostna h., der Knochenauswuchs, Cig.; — 2) die Beule, die Geschwulst, C., BlKr.
  32. hrgáča, f. der aus einem Flaschenkürbis gemachte Trichter, vzhŠt.- C.
  33. hrgánja, f. 1) der Flaschenkürbis, C., Z.; — der daraus gemachte Heber, SlGor.- C.; — 2) eine Art Flasche, Mur.; s hrganjo po vino iti, Danj. (Posv. p.); — 3) = buča, der Schädel ( zaničlj.), C., Trst. (Let.), vzhŠt.
  34. hrgánjica, f. dem. hrganja, Mur.
  35. hŕgast, adj. = hrgav, Cig., Št.
  36. hrgọ́le, f. pl. 1) das Pferdemaul, vzhŠt.- C.; — 2) die Kehle ( zaničlj.), C.
  37. hrgọ́liti, -ọ̑lim, vb. impf. röcheln, schnarchen, C., Trst. (Let.).
  38. hrgoljàn, -ána, m. der Hengst, pren. unsittlicher Mensch, vzhŠt.- C.
  39. hrgòt, -óta, m. das Röcheln, das Schnarchen, das Schnauben, C.
  40. hrgǫ̑t, f. = gobec, C.; tudi pl. hrgoti, C.
  41. hrgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. röcheln, schnarchen, schnauben (o konjih), C.
  42. hrgúliti, -ȗlim, vb. impf. = hrgoliti, Cig., vzhŠt.
  43. hrgúntati, -am, vb. impf. = hrgotati, Hal.- C.
  44. hrgútati, -am, vb. impf. = hrgotati, vzhŠt.
  45. hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).
  46. hrı̑bar, -rja, m. der Bergbewohner, C., Valj. (Rad).
  47. hríbast, adj. bergicht; — hügelig, Jarn., Cig., Jan.
  48. hribàt, -áta, adj. bergig, hügelig, Cig., Jan., C.
  49. hribčàn, -ána, m. der Bergbewohner, Cig.
  50. hríbčast, adj. hügelicht, Cig., Jan.
  51. hríbəc, -bca, m. 1) dem. hrib; — h. na nogi, der Fußrist, Hip.- C.; — 2) hrı̑bəc, = hribovec, C., Dol.- Slovan.
  52. hríbər, -bra, m. = hrib, C., Rož.- Kres, KrGora- DSv.
  53. hribína, f. die Gebirgsart, das Gestein, Erj. (Min.); rudninske, rastlinske, živalske hribine, minerogene, phytogene, zoogene Gesteine, Erj. (Min.).
  54. hrı̑bje, n. coll. die Berge: čredo na hribje gnati, SlN.- Let.
  55. hribljàn, -ána, m. der Bergbewohner, C.
  56. hribolȃzəc, -zca, m. der Bergsteiger, Cig., nk.
  57. hríbrc, m. dem. hriber; (Imam — obsevati) Vse dolinice ino hribrce, Npes.-Schein.
  58. hríbrčan, m. = hribljan, C.
  59. hríbrnik, m. = hribljan, C.
  60. hrı̑bski, adj. = hribovski, Cig.
  61. hrı̑d, m. der Fels, Cig. (T.), C.; die Klippe, C.; — hs.
  62. hridína, f. der Felsenblock, Cig.; pl. hridine, die Felsmassen, Cig. (T.).
  63. hrigrati, -am, vb. impf. schnattern, Jarn.
  64. hrigretáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hrigrati, Jarn.
  65. hrípa, f. 1) die Heiserkeit, Cig., Kr.- Valj. (Rad); hripo imeti, C.; — 2) die Grippe, nk.; (v tem pomenu po nem.).
  66. hripáč, m. der Heisere, der Röchler, Cig., Jan.
  67. hrípanje, n. heiseres Sprechen; — das Röcheln, Cig.; schweres Athmen, Štrek.
  68. hrípast, adj. = hripav, Cig.
  69. hrípati, -pam, -pljem, vb. impf. röcheln, eine heisere Stimme haben; moje grlo hriplje, Trub.
  70. hrípəł, -pla, adj. = hripav, LjZv.
  71. hrípəlj, -plja, m. 1) alter, hüstelnder Mann, C.; — 2) der Nasenscheidewandknorpel, Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.- C., Erj. (Som.).
  72. hripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = hripati, Cig.
  73. hripẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser sein, Dict.
  74. hriplẹ́ti, -im, vb. impf. = hripeti, Dict.
  75. hripòt, -óta, m. die Heiserkeit, Mik.; — röchelndes Athmen, M.
  76. hripotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = hripetati, hripati, C., M.
  77. hripútati, -am, vb. impf. = hripotati, Valj. (Rad).
  78. hr̀k, hŕka, m. 1) der mit Räuspern verbundene Husten, C.; — 2) = hrček 3), Mur.
  79. hrkálọ, n. = grlo, dušnik (šaljivo), Levst. (Zb. sp.).
  80. hŕkati, hȓkam, -čem, vb. impf. 1) sich räuspern, Mur., Cig., Jan.; kri h., Blut auswerfen, Cig.; — 2) schnarchen, Meg., Mur., Jan., ZgD., Dol., jvzhŠt.; uže je po debelo hrkal in spal, Jurč.
  81. hŕkəlj, -klja, m. = hrakelj, Cig., Jan.
  82. hȓkež, m. der Schnarcher, Guts.
  83. hŕkniti, hȓknem, vb. pf. 1) sich räuspern, M.; — 2) einen Schnarchlaut von sich geben, Jan.
  84. hrləc, -lca, m. der Rüssel, die Schnauze, das Maul, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; kobila s suhim hrlcem ("hrlecem"), SlN.; — iz rlec, nam. rilec, C.
  85. hrlẹ́ti, -im, vb. impf. = frleti, C.
  86. hŕliti, -im, vb. impf. schnarchen, Cig., Jan., C.; — röcheln, C.
  87. hrlȗjati se, -am se, vb. impf. = goniti se (o kobili), Valj. (Rad).
  88. hrmẹ̑nje, n. das Brausen, das Tosen, Jan.
  89. hrmę́stanəc, -nca, m. = hrustanec, C., Z.
  90. hrmę́stəlj, -tlja, m. neka rastlina, vzhŠt.- C.; menda: der Wegetritt (scleranthus perennis); prim. hrustec.
  91. hrmetánčast, adj. hrustančast, M.
  92. hrmetánəc, -nca, m. = hrustanec, Mur., C.
  93. hrmẹ́ti, -ím, vb. impf. brausen, sausen, C.; slap, ogenj hrmi, Z.; hrmeli so naprej, Bes.; kadar v oblakih hrmi, bati se je toče, jvzhŠt.
  94. hrmǫ̑n, m. das Flohkraut (pulicaria), C.
  95. 1. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schnarchlaut von sich geben, Z.; aufröcheln, Cig.; h. in umreti, Cig.
  96. 2. hŕniti, hȓnem, vb. pf. einen Schlag versetzen, C., ( nam. hrpniti).
  97. hrnjati, -am, vb. impf. schnarchen, schnurren, Cig.; maček začne hrnjati, SlN.
  98. hrnjǫ́liti, -ǫ̑lim, vb. impf. schnarchen, Mur., Cig., SlGor.- C.
  99. hrnjúcati, -ȗcam, vb. impf. röcheln, C.
  100. hrǫ́bati, -bam, -bljem, vb. impf. mit Geräusch nagen oder ein ähnliches Geräusch, wie beim Nagen hervorbringen, C.; — prim. hrbati, holbati.

   42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA