Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (42.501-42.600)

  1. hohòt, -óta, m. lautes Gelächter, Jan.
  2. hohotȃnje, n. lautes Lachen, M.
  3. hohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) sprudeln, wallen (o vroči vodi), C.; — 2) laut lachen, Mur.; = h. se, Jan.
  4. hȏj, interj. heda! hörst du? hoj, Míca! Rib.- C.; hoj hoj! (ako kdo koga od daleč kliče), Št.- C.
  5. hòj, hǫ́ja, m. = 1. hoja, Rog.- Valj. (Rad).
  6. 1. hǫ́ja, f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.- Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.
  7. 2. hǫ̑ja, f. 1) = jel, jelka, die Edeltanne, die Weißtanne (abies pectinata), Guts., Jarn., Mur., V.-Cig., Medv. (Rok.); — 2) črna h. = smreka, Z., Hlad.; — 3) der Nadelbaum, Cig., Jan.; — 4) frisches Nadelholzreisig, C., Mik., Gor.; — v hojo iti = v gozd iti, Ip.; — tudi: hǫ́ja; pogl. hvoja.
  8. hǫ̑jba, f. = hodba, hoja, Mur., Jan., C.
  9. hǫ̑jčje, n. coll. der Weißtannenwald, M., Danj.- Valj. (Rad), vzhŠt.
  10. hǫ̑jən, -jna, adj. zum Nadelholzreisig gehörig, C.; — hǫ̑jni, Tannen-, Guts.
  11. hǫ̑jka, f. = hoja 2), Guts., Jarn., Mur., Cig., Met.
  12. hǫ̑jkati, -am, vb. impf. "hoj!" rufen, Z.
  13. hǫ̑jnik, m. 1) das Astmesser, eine Hippe, um Nadelholzäste zur Streu abzuhacken, Jarn.; — 2) = hojčje, C.
  14. hojnína, f. das Ganggeld, DZ.
  15. hǫ̑jša, interj. = hoj, Boh.
  16. holȃ, interj. holla! — holajte, godci! C.
  17. hołbáča, f. der Schädel, ogr.- C.
  18. hołbánja, f. 1) = 3. globanja, der Schädel, vzhŠt.- C.; — 2) = holbotina, vzhŠt.- C.
  19. hȏłbati, -bam, vb. impf. hohl ausnagen: sršeni n. pr. sadje, miši repo holbajo, vzhŠt.- C.; — pogl. globati.
  20. hołbljáti, -ȃm, vb. impf. klein zernagen, vzhŠt.- C.
  21. hołbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. mit Geräusch nagen, vzhŠt.- C.
  22. hołbótəc, -tca, m. = holbotina, vzhŠt.- C.
  23. hołbotína, f. etwas von Mäusen hohl Ausgenagtes ( z. B. eine hohle Rübe u. dgl.), C.
  24. hołbotı̑nje, n. coll. = holbotina, vzhŠt.- C.
  25. hòłm, hółma, m. der Bergkogel, der Hügel, Mur., Cig., Jan., nk., Rez.- Kl.
  26. hółmast, adj. hügelig, C., Z.
  27. hołmčàn, -ána, m. der Hügelbewohner, Cig.
  28. hȏłmčək, -čka, m. dem. holm, Cig.
  29. hółməc, -mca, m. dem. holm, Cig., Jan., Dalm.- M.
  30. hȏłmje, n. das Hügelland, Cig. (T.).
  31. hom, m., Mur., Cig., pogl. holm.
  32. homȃt, m., Jan., pogl. homot.
  33. homatı̑ja, f. die Verwirrung, die Verwickelung; pl. homatije, die Wirren; — nam. homotija? prim. homotati.
  34. hóməc, -mca, m., Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Kor.; pogl. holmec.
  35. homeopatı̑ja, f. zdravljenje po pravilu, da se bolezen leči z lekom, kateri v zdravem telesu isto bolezen povzročuje, die Homöopathie.
  36. homeopātiti, -im, vb. impf. die Homöopathie betreiben, Cig., Preš.
  37. homeopātski, adj. homöopathisch, nk.
  38. homilētika, f. nauk o cerkvenem govorništvu, die Homiletik, Cig. (T.).
  39. homǫ̑d, m., ogr.- C., pogl. 1. homot.
  40. 1. homǫ̑t, m. 1) das Kummet, Mur., Mik.; — 2) das Schleppnetz, Cig.; — 3) die Schiffbrückenwalze, vzhŠt.- C.
  41. 2. hómot, m. das Dickicht, Dornberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); rak išče zavetja v gostem vodnem homotu, Erj. (Izb. sp.); — prim. gomot.
  42. homotár, -rja, m. 1) = sedlar, vzhŠt.; — 2) die Ringelamsel, Levst. (Nauk).
  43. homotáti, -ȃm, vb. impf. verwickeln, verwirren, C., Z., Št.; h. se, sich winden und drehen, C.
  44. homúlica, f. = marjetica, das Maßliebchen (bellis perennis), Medv. (Rok.); — tudi: = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), (-uljica) Glas.; ostra h., der Mauerpfeffer (sedum acre), Mur., Jan., C., Tuš. (R.).
  45. hòp, interj. hopp! (govori se o skakanju).
  46. hǫ̑pati, -pam, -pljem, vb. impf. hüpfen, C.
  47. hǫ̑pkati, -am, vb. impf. hüpfen, C.
  48. hòpniti, hǫ̑pnem, vb. pf. aufspringen, M.; springen: h. v koš, SlGosp.
  49. hopsáč, m. kdor poskakujoč hodi, kajk.- Valj. (Rad).
  50. hòr, interj. Ruf an Schweine: hor na! C.
  51. hora, f. das Schwein, C.
  52. hordast, adj. = bedast, ogr.- C.
  53. hordež, m. = bedak, ogr.- C.
  54. horica, f. dem. hora, C.
  55. horika, f. dem. hora, C.
  56. horizontālən, -lna, adj. vodoraven, horizontal.
  57. hǫ̑st, m. = hosta 1), SlGradec- C.
  58. hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi ( n. pr. zelje in fižol), Idrija- Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).
  59. hǫ̑star, -rja, m. der Waldbewohner, Z., Let.
  60. hǫ̑stast, adj. buschig, C.
  61. hǫ̑stən, -stna, adj. zum Wald gehörig, Mur., Cig.; hǫ̑stni med, der Waldhonig, Mur.
  62. hostę̑nka, f. die Bergkirsche, Cig.
  63. hostína, f. das Buschwerk, Cig.
  64. hǫ̑stje, n. das Buschholz, Cig., Jan.
  65. hǫ̑stnat, adj. gebüschreich, buschig, Cig.
  66. hǫ̑stnik, m. 1) der Waldbewohner, der Wäldler, Šol.; hostniki, die Waldleute, Cig.; — der Eremit, Dict.; — 2) der Räuber, Guts., Mur., Cig., C.; — 3) divji mož, LjZv.
  67. hostnína, f. 1) die Waldgebür, Z.; — 2) = hostina, Nov.- C.
  68. hòt, hóta, m. die Begierde, die Gier, Cig., Jan.
  69. họ̑t, -ı̑, f. das Kebsweib, C., Levst. (Nauk); ("hut"), Meg.
  70. hòt, interj. tako se veleva konju na desno, BlKr., ali naravnost, jvzhŠt., Levst. (Zb. sp.).
  71. hota, f. das Schwein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  72. hótən, -tna, adj. 1) Willens-: hȏtni živci, Cig. (T.), Žnid.; — 2) wohllüstig, geil, Mur., Cig., Mik., Svet. (Rok.).
  73. hotẹ̑nje, n. das Wollen; — telesno h., die sinnliche Lust, C.; — die Brunft (bei Thieren), C.; — hoténje, Valj. (Rad).
  74. hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
  75. hotič, m. das Ferkel, C., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  76. hotman, m. der uneheliche Vater, SlGor.- C.
  77. hotníca, f. ein geiles Weib, Cig., Jan.; das Kebsweib, Meg., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Hal.- C.; proglasiti za hotnico, Zv.
  78. hotník, m. der Wohllüstling, Mur., Jan., Mik.; der Kebsmann, der Beischläfer, Cig.
  79. hotnı̑ščnica, f. das Freudenhaus: izpremenite palačo za hotniščnico, Zv.
  80. hótnost, f. = hotljivost, Mur.
  81. hȏtoma, adv. vorsätzlich, geflissentlich, Cig., DZ.
  82. hotonce, adv. absichtlich (iz hs. hotimice), Mik.
  83. hrábər, -bra, adj. tapfer, muthig, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.
  84. hrabiti se, -im se, vb. impf. = hrabriti se, C.
  85. hrábrəc, -brca, m. der Tapfere, SlN.
  86. hrabren, adj. = hraber, C.; — hs.
  87. hrabríka, f., Mur., nam. grabrika, pogl. gaber, graber.
  88. hrabrína, f. = hrabrost, Vrt.
  89. hrabríti, -ím, vb. impf. ermuthigen, C.; — h. se, prahlen, Bes.- C., Gor.; — sich muthig stellen: kako se pes hrabri, pa vender neče mačka bežati, Gor.
  90. hrábrost, f. die Tapferkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  91. hrabúčiti, -ȗčim, vb. impf. = halabučiti, ogr.- C.
  92. hrabȗd, m., C., pogl. rabud.
  93. hrabȗka, f. = harabuka, halabuka, rabuka, ogr.- C.
  94. hrȃčək, -čka, m. der Auswurf (beim Räuspern), Habd.- Mik.
  95. hrákati, hrȃkam, -čem, vb. impf. sich räuspern, Jan., Mik.
  96. hrákəlj, -klja, m. der Auswurf (beim Räuspern), Mur., Cig., Jan., Trst. (Let.), vzhŠt., Dol.
  97. hrákniti, hrȃknem, vb. pf. sich (einmal) räuspern, Z.
  98. hràm, hráma, m. 1) das Gebäude: njegovi hrami so lepi, vzhŠt.; pos. das Wohngebäude, das Haus, vzhŠt.; gornji h., das obere Stockwerk, Jap.- C.; božji h., das Gotteshaus, Jan., nk.; — ein Gebäude, das zur Aufbewahrung verschiedener Gegenstände dient, das Magazin, Cig., C., Gor., Tolm.; — der meist hölzerne Weinkeller in den Weingärten, Meg., Dol., Notr., jvzhŠt.; — 2) das Zimmer, Rez.- Baud.; die Kammer (zur Aufbewahrung verschiedener Gegenstände), Mur., Cig., Jan., C.
  99. hrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. hinken, humpeln, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol.; vol hrama, C.; hramali so okoli altarja, Dalm.; žalosten je hramal starček v mesto, LjZv.
  100. hrȃmba, f. 1) die Aufbewahrung, die Verwahrung; v hrambo dati, zur Aufbewahrung geben, DZ., ogr.- C.; pod sodno hrambo vzeti, in gerichtliche Verwahrung nehmen, DZ.; — 2) der Aufbewahrungsort, Mur., Cig.; — die Kammer, C.; iti v hrambo spat, C., Npes.-K.; jedilna h., die Speisekammer, Levst. (Pril.); cerkvena h., die Kirchenschatzkammer, C.; — das Fach (zum Aufbewahren [hranva] ), Mur., Cig.

   42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601 42.701 42.801 42.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA