Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (42.201-42.300)

  1. hitrẹ́ti, -ím, vb. impf. = hiteti, C.
  2. hı̑trica, f. 1) die Eile; v hitrici je zbral nekoliko svojih ljudi, Jurč.; — 2) das Abweichen, heftigere Diarrhöe, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 3) eine schnell reifende Frucht, Z.; — der Sommerroggen, C.; — die zottige Frühhirse, Cig., Ljub.; na ržišče posejano proso, ki prav hitro dozori, Gor.; — eine Art Hanf, M.
  3. hitrína, f. 1) die Schnelle, Mur., Cig., Jan.; — 2) hítrina, govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  4. hítrn, adj. schnell, C., Z.; hitrno je šla na gore, eilends, Krelj; kakor hitrno = kakor hitro, Lašče- Levst. (Rok.), Cv.
  5. hítrnost, f. die Eilfertigkeit, C.
  6. hitrǫ̑ča, f. = hitrost, kajk.- Valj. (Rad).
  7. hı̑troma, adv. schnell, M.; gorkota hitroma prešine vse stvari, Vrtov.
  8. hitromèr, -mę́ra, m. das Tachometer, Jes.
  9. hitromísəłn, -səłna, adj. 1) schnell denkend: nismo tako hitromiselni ( "geschickt" Spang.), Krelj; — 2) leichtsinnig, C.
  10. hitromísəłnost, f. der Leichtsinn, C.
  11. hitronòg, -nǫ́ga, adj. schnellfüßig, Cig., M.
  12. hitronǫ̑žəc, -žca, m. schneller Fußgeher, Nov.- C.
  13. hitropę̑təc, -tca, m. der Schnelläufer, C., Z.
  14. hitropìs, -písa, m. die Schnellschrift, die Tachygraphie, Cig. (T.), C.
  15. hitropı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
  16. hitropı̑sje, n. die Schnellschreibekunst, Jan.
  17. hitrọ̑st, f. 1) die Schnelligkeit; h. pada, die Fallgeschwindigkeit, Cig. (T.); končna h., die Endgeschwindigkeit, Sen. (Fiz.); — die Fertigkeit, Cig.; — 2) = zvitost, Krelj; vražja hitrost, C.
  18. hitrostòp, -stǫ́pa, m. der Eilmarsch, Jan. (H.).
  19. hitrostrẹ̑łəc, -łca, m. der schnell Feuernde, SlN.
  20. hìz, híza, m. = his, Vrt.
  21. híža, f. = hiša, vzhŠt., ogr.- C., Vrt.
  22. hı̑žnik, m. 1) der Hausvater, ogr.; — 2) der Ehegenosse, hižniki, die Eheleute, ogr.
  23. hižȗra, f. slaba hiša, Valj. (Rad).
  24. hižȗrka, f. dem. hižura, kajk.- Valj. (Rad).
  25. hkrátən, -tna, adj. simultan, Cig., Jan., C.; (od: h krati = ob enem); — prim. krat.
  26. hkrati(u), adv. = h kratu; išči pod: krat.
  27. hláča, f. 1) der Strumpf, ogr., Dol., Prim., Ben.- C., Drežnica- Erj. (Torb.); Sveti Šent-Juri Potrka na duri, Ima eno hlačo zeleno, Eno rumeno, Npes.-Schein.; — 2) die Hosenhälfte, Jan. (H.); nav. pl. hlače, das Beinkleid, die Hose; spodnje h., die Unterziehhosen; žena hlače nosi, die Frau hat den Hut, der Mann steht unter dem Pantoffel; kjer žena hlače nosi, si mož kruha prosi, Npreg. ( vzhŠt.)- C.; — 3) hlače, dve lehi, dva kraja na njivi, ki se v enega strinjata, Kr.; — prim. srlat. calcia = tibiale, srvn. kolze, golze, eine Fuß- und Beinbekleidung, Mik. (Et.).
  28. hlačálọ, n. = hlačon, M.
  29. hlȃčar, -rja, m. der Gehoste, Cig.
  30. hlȃčarica, f. die Gehoste, Cig.
  31. hlačáriti, -ȃrim, vb. impf. in weiten Hosen einhergehen, Fr.- C.
  32. hláčast, adj. = hlačat, Cig.
  33. hlačàt, -áta, adj. gehoset, Cig.; breithosig, Z.
  34. hlačáti, -ȃm, vb. impf. in weiten Beinkleidern einhergehen; Turki so tod nekdaj hlačali.
  35. hláčən, -čna, adj. Hosen-; koga za hlȃčni rob zgrabiti, jemanden beim Fittich nehmen, Cig.
  36. hláčica, ** f. 1) die Socke, Rez.- C.; ženska nogavica, BlKr.- SlN., Mik.; — 2) pl. hlačice, dem. hlače, das Höschen; hlačice se mu tresejo, er hat Furcht; — 3) der Blütenstaub, der sich an den Schenkeln (Körbchen) der Bienen ansammelt: čebele imajo hlačice, Gol.
  37. hlȃčman, m. = hlačon, Valj. (Rad).
  38. hlȃčnik, m. 1) der Hosenriemen, Mur.; — 2) der Hosenträger, Cig., Jan.
  39. hlȃčnjak, m. 1) = hlačnik 1), Mur., C., Valj. (Rad); — 2) der Hosenträger, Guts.
  40. hlačǫ̑n, m. der weite Beinkleider trägt, Mur., Mik.
  41. hlačǫ́ne, f. pl. weite Beinkleider, C., Z.
  42. hlačúh, m. = hlačon, M.
  43. hlȃd, m. die Kühle; v hladu sedeti, im Kühlen sitzen; na hladu, in der kühlen Luft, im Freien; za hlada, in der Frühe, solange es noch kühl ist, Mik., jvzhŠt.
  44. hlȃdəc, -dca, m. die Kühlung, M.
  45. hlȃdək, -dka, m. dem. hlad; angenehme Kühle, Cig., M.
  46. hládək, -dka, adj. = hladen, Mur.
  47. hládən, -dna, adj. kühl; na hladnem sedeti, im Kühlen sitzen; hladna sapa, kühler Luftzug; hladna voda, frisches Wasser; hladne krvi biti, kaltblütig sein; — pren. gleichgültig, Jan., C.
  48. hladę̑tina, f. die Gallerte, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  49. hladę̑tinast, adj. gallertartig, Cig. (T.).
  50. hladíłən, -łna, adj. kühlend, Mur., Cig., Jan., nk.; — zur Abkühlung dienend, Kühl-: hladilni lonec, der Kühlhafen, Cig.; hladilni čebri, die Kühlstöcke, Levst. (Nauk).
  51. hladilíšče, n. das Kühlhaus, DZ.
  52. hladı̑łnica, f. der Kühlraum, das Kühlzimmer, Cig., C., DZ.; der Kühlkeller, Levst. (Pril.); — die Kühlwanne, Cig.; das Kühlbecken, C.
  53. hladı̑łnik, m. der Kühlapparat, C.; das Kühlfass, der Kühltrog, Cig.
  54. hladílọ, n. das Kühlmittel; — die Kühlung; — pren. die Linderung, Mur., Cig.; to je bilo hladilo ubogemu srcu, das war Balsam für das arme Herz, Cig.; (rana) Ki peče noč in dan me brez hladila, Preš.
  55. hladína, f. = hladnetina, C.
  56. hladíšče, n. der Kühlort, der Kühlapparat, h. t.- Cig. (T.), Jan. (H.); — pogl. hladilišče.
  57. hladı̑telj, m. der Kühler, Jan. (H.).
  58. hladíti, -ím, vb. impf. kühlen, abkühlen; dejati jed hladit, das Essen zum Abkühlen hinstellen; h. se v senci, sich im Schatten abkühlen; pren. bolečine h., die Schmerzen lindern.
  59. hladnę̑tina, f. die Sulze, Mur., Mik.; — prim. hladetina.
  60. hladníca, f. 1) die Gartenlaube, Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.), LjZv.; — 2) ein kühler Kellerraum: najrajša je taka krčma iz temne hladnice in pobeljene sobe, Bes.; — hladna steklenjača za rastline, Cv.
  61. hladník, m. = hladnica, Vrt.
  62. hladnodúšən, -šna, adj. kaltblütig, SlN.
  63. hladnoklèp, -klę́pa, m. = klepar, der Klempner, Levst. (Nauk).
  64. hladnosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Cig., Jan.
  65. hladnosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Jan.; die Gleichgültigkeit, Šol.
  66. hládnost, f. die Kühle, die Frische; — pren. die Gleichgültigkeit, der Kaltsinn, die Affectlosigkeit, Cig., Jan.
  67. hladnóta, f. = hladnost, Cig.
  68. hlȃja, f. die Kühlung, die Kühle, Cig., Jan.
  69. hlȃm, m., SlGor.- C., pogl. flam.
  70. hlamúder, -dra, m. ein Mensch mit lose anliegenden Kleidern, Lašče- Levst. (Rok.).
  71. hlamudráti, -ȃm, vb. impf. lose anliegen (o obleki), Lašče- Levst. (Rok.); obleka hlamudra ("hlamedra"), kadar je preširoka in se opleta, Dol.; in breiten, lose anliegenden Kleidern einhergehen, Dol.
  72. hlániti, hlȃnem, vb. pf. = hlapniti, schnappen: h. po čem, Mariborska ok.- C.
  73. 1. hlȃp, m. 1) der Dunst, der Dampf, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); = jutranja megla, ki se iz zemlje vzdiguje, Ščav.; vinski h., der Weindunst, Cig.
  74. 2. hlȃp, m. der Tölpel, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  75. 3. hlȃp, m. na hlap, schlotterig: bolj drži, če je na tesno zvezano, ko pa na hlap, jvzhŠt.
  76. hlápati, hlȃpam, -pljem, vb. impf. 1) schnappen, haschen, Cig., Jan., C., Notr.; — 2) ein Geräusch machen, wie es beim Schnappen hörbar ist; kolo na vodi hlapa, C.; — 3) schlagen, C.
  77. hlapčȃd, f. das Sclavengesindel, Cig.
  78. hlapčè, -ę́ta, m. kleiner Knecht, Cig.; der Knecht ( zaničlj.), Valj. (Rad); tudi: hlȃpče, Valj. (Rad); Ponud' se precej hlapče mlad, Npes.- Vod. (Pes.).
  79. hlȃpčək, -čka, m. 1) dem. hlapec; — 2) = hlapčič 2), Cig.; — 3) dekliški h., die Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Koborid- Erj. (Torb.).
  80. hlȃpčič, m. dem. hlapec, 1) das Knechtlein; — 2) der Knabe, Meg., Guts., Mur., Boh., Trub., Dalm.; žena porodi hlapčiča, Krelj; — hlapčiči, die Söhne von Mädchen, Dict.- Mik.; — der Junge, V.-Cig.; pristrojni h., der Maschinenjunge, DZ.; pomorski h., der Schiffsjunge, DZ.; mali h., der Unterjunge, Cig.; — der Bursche, Npes.-Schein.
  81. hlȃpčičək, -čka, m. dem. hlapčič, das Knäblein, Dalm., Jsvkr.
  82. hlapčı̑ja, f. = hlapčevstvo, Mur.
  83. hlápčiti, hlȃpčim, vb. impf. h. komu, bei jemandem als Knecht dienen, C.
  84. hlȃpčji, adj. = hlapčevski: h. duh, knechtlicher Geist, Dalm.
  85. hlapčǫ̑n, m. großer Knecht ( zaničlj.), Mur., Cig., Jan.
  86. hlȃpe, -eta, m. = hlapec ( zaničlj.), Dol.- Levst. (Rok.).
  87. hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.- Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.- C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.- C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc- Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.
  88. 1. hlápən, -pna, adj. 1) dunstig, dämpfig, Dunst-, Mur., Cig., Jan.; hlȃpna toplota, Verdunstungswärme, Cig. (T.); hlapno olje, flüchtiges Oel, Cig. (T.), C.
  89. 2. hlȃpən, -pna, adj. schlaff, lose, Svet. (Rok.); na hlapno zvezati, Z.; vrv je hlapna, C.; na hlapno si pokrivati gornji del života, LjZv.; — weit (o obleki), M., Z., C.; — prim. 3. hlap.
  90. hlapẹ̑nje, n. die Dunstbildung, die Verdunstung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  91. hlapẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ausdunsten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); (o moštu, octu), Met.; — pot hlapi iz njega, C.; entweichen (o plinu), Cig. (T.); hlapi, es bildet sich Dunst, Cig. (T.); — 2) die Geisteskraft verlieren, Met.
  92. hlapíca, f. = dekla, ogr.- Valj. (Rad).
  93. hlapíłən, -łna, adj. zum Abdampfen dienend, Cig.
  94. hlapı̑łnica, f. das Abdünstungshaus, Cig.
  95. hlapı̑łnik, m. der Abdampfkessel, Jan.
  96. hlapílọ, n. das Dampfableitungsmittel, das Luftloch, M.
  97. 1. hlápiti, hlȃpim, vb. impf. 1) lockern (obleko), C.; — pren. državne razmere h. (lockern), SlN.- C.; — 2) die Geisteskraft benehmen, Met.
  98. 2. hlapiti, * -im, vb. impf. Dünste von sich geben, Cig.
  99. hlȃpnica, f. das Dampfloch, Mur., Cig.
  100. hlápniti, hlȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, haschen: po čem h., Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — 2) hlapniti koga, jemandem einen Schlag versetzen, Z.

   41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401 42.501 42.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA