Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (42.001-42.100)

  1. harúpa, f. abscheuliche Schlucht, vzhŠt.- C.; — prim. rupa.
  2. hȃsək, -ska, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., BlKr., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad), Štrek.; — prim. hasen.
  3. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
  4. hȃsən, -sni, f. = hasen m., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., SlN.
  5. hȃsna, f. = hasen, kajk.- Valj. (Rad).
  6. hasnẹ́ti, -ím, (-ẹ̑m), vb. impf. = hasniti, kajk.- Valj. (Rad).
  7. hȃsniti, -im, vb. impf. nützen: kaj nam to hasni! LjZv.; kaj hasni, was hilft es! Pjk. (Črt.).
  8. hásniti, -nem, vb. pf. et impf. nützen, Mur., Cig., Jan., Št., Dol.; kaj hasne! was hilft es! jvzhŠt.
  9. hȃsnọ, n. = hasen, Rib.- Mik.
  10. hásora, f. = štorja, kajk.- Valj. (Rad); — iz tur., Mik. (Et.).
  11. hášəlj, -šlja, m. drvena lopata, Valj. (Rad).
  12. határ, m. 1) die Grenze, ogr.- C.; — 2) die Gegend, die Landschaft, das Territorium, ogr.- C.; — prim. kotar; madž. határ.
  13. hčȃsi, adv. ( t. j. k času) sogleich, Z., Jan. (H.).
  14. hčę̑r, hčerı̑, f., Mur., Št.- Cig., Jan., Valj. (Rad), pogl. hči.
  15. hčę̑rca, f. = hčerka, Valj. (Rad), (-rica) Cig., Jan.
  16. hčę̑rčica, f. dem. hčerka, Dalm.
  17. hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
  18. hčerı̑nski, adj. = hčerski, Cig.
  19. hčę̑rji, adj., C., pogl. hčernji.
  20. hčę̑rka, f. dem. hči; 1) das Töchterlein; — 2) die Schwiegertochter in Beziehung zu ihrer Schwiegermutter, C.
  21. hčę̑rkica, f. = hčerčica, Zora.
  22. hčę̑rnji, adj. der Tochter, Tochter-, (hčerji C.).
  23. hčę̑rski, adj. der Töchter, töchterlich, Mur., Cig.; po hčersko, töchterlich, Cig.
  24. hčı̑, hčę̑re, f. die Tochter; domača hči, die Haustochter; hči po mleku, die Milchtochter, Cig.
  25. hē, interj. he! Cig.
  26. həbálọ, n. der gerne stößt, M.
  27. həbȃnje, n. das Stoßen; h. srca pomiriti, das Pochen des Herzens beruhigen, Bes.
  28. həbȃt, m. der Attich (sambucus ebulus), Tuš. (B.), Navr. (Let.), Škrab. (Cv.).
  29. həbáti, -ȃm, vb. impf. stoßen, M.; s pestjo, z lehtom suvati, Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); volička se hebata, otroci se hebajo, Gor.
  30. hébəd, -bda, m. = tudi: hebə̀d, -bdà = hebat, Valj. (Rad).
  31. hébət, -bta, m. = hebat, BlKr.- Navr. (Let.); hebèt, -btà, Valj. (Rad), Josch.
  32. həbníti, hábnem, vb. pf. einen Stoß geben, C., Gor., Bolc; = suniti s pestjo, z lehtom, (hə̀bniti) Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — prim. habniti.
  33. hegemonı̑ja, f. voditeljstvo, prvovanje, die Hegemonie.
  34. hehèt, -ę́ta, m. das Gekicher, Let.
  35. hehetáti se, -etȃm, -ę́čem se, vb. impf. kichern, Jan.; tudi brez "se", Jan.; hehetala bodeš, ( Let.).
  36. hehę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. kichernd auflachen, Let., Bes.
  37. hę̑hlja, f. der Lacher, Kr.- Valj. (Rad).
  38. hehòt, -óta, m. = hehet, Bes.
  39. hehotálọ, n. der Kicherer, Cig.
  40. hehotáti se, -otȃm, -ǫ́čem se, vb. impf. = hehetati se, Cig.
  41. hèj, interj. s tem glasom se goni goved (bodi si vprežena ali ne); — he! Cig., Jan.
  42. hȇjda, f., Jan., pogl. ajda.
  43. hȇjo, interj. he! hejo hoj! Jurč.
  44. hę̑k, m. der Chorgesang, Rez.- C.
  45. hę̑kati, -am, vb. impf. auf dem Chor singen, den Messgesang singen, Guts., C.; psalmen, Jan.; — prim. helkati.
  46. hekatōmba, f. krvava žrtev stotine živali, die Hekatombe.
  47. hę́kniti, hę̑knem, vb. pf. = hepniti, C., vzhŠt.
  48. heksaēdrski, adj. hexaedrisch, Cig. (T.).
  49. heksāmetər, -tra, m. šesterostopen verz, šestomer, der Hexameter.
  50. hektār, -ra, m. ploskvena mera, sto arov, der Hektar.
  51. hektogrām, m. utež: = sto gramov, das Hektogramm.
  52. hektolītər, -tra, m. tekočinska mera: = sto litrov, das Hektoliter.
  53. hektomētər, -tra, m. daljavna mera: = sto metrov, der Hektometer.
  54. heláča, f. "poljka (Spelt) kadar je ophana", Rihenberk- Erj. (Torb.); — pogl. hiljača.
  55. hę́lce, n. das Messerheft, Boh.; — prim. stvn. hëlza, Mik. (Et.).
  56. helebārda, f. die Hellebarte, Jan.
  57. helioskōp, m. daljnogled za ogledovanje solnca, das Helioskop.
  58. heliostāt, m. orodje, katero solnčne žarke vedno v isto mer obrača, der Heliostat.
  59. heliti, -im, vb. impf. Kirchenlieder, Psalmen singen, Ben.- C., Goriš.- Glas.; — prim. geliti.
  60. hę̑lkati, -am, vb. impf. = heliti, Ben.- C.
  61. hę̑mbər, interj. = šember: hember te! Jurč.
  62. hę̑mbran, adj. = šembran, Gor., Nov.
  63. hemisféra, f. die Halbkugel, die Hemisphäre, Jes.; — prim. poloblo.
  64. hę̑mpa, m. der Trottel, vzhŠt.; takov hempa in tepec, Let.
  65. hempáč, m. = škrat, Glas.
  66. hę̑mpast, adj. einfältig, tölpelhaft, Jan., vzhŠt.- C.; — = prevzeten, Glas.
  67. hę̑mpež, m. der Tölpel, vzhŠt.- C.
  68. hę̑ncaj, interj. potz tausend! Sapperment! Jan.; hencaj te, Bes.
  69. hę̑ncan, adj. = šentan, vermaledeit, Nov.; hencano ga je dal! er hat es ihn gehörig fühlen lassen, Z.
  70. hę̑ncati, -am, vb. impf. okoli mize stoje z ene noge na drugo prestopati ali preskakovati in se tako zagibavati (nekak ples Poljancev na gorenjem Ptujskem polju), Pjk. (Črt.).
  71. hę́njati, * -am, vb. pf. aufhören, Habd.- Mik., Mur., C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt., Rož.- Kres; — popačeno iz: nehati.
  72. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
  73. hę̑ntaj, interj. Sapperment! Cig.; hentaj ga! Met.; hentaj te! Z.; da te hentaj! Polj.
  74. hę̑ntan, adj. vermaledeit, Cig.; tako hentano debela hrastova vrata, Jurč.
  75. hę̑ntanəc, -nca, m. ein vermaledeiter Kerl, Nov.
  76. hę̑ntati, -am, vb. impf. mit dem Worte hent oder hentaj fluchen, Z., Polj.
  77. hę̑ntraj, interj. = hentaj, Z., Gor.
  78. hèp, interj. tako se zakliče volu, kadar ima nazaj stopiti, SlGor.
  79. hę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. ad hepniti, C.
  80. hę́pniti, hę̑pnem, vb. pf. h. vola, den Ochsen mit der Peitsche zum Stehen bringen, oder zurücktreten machen, vzhŠt.- C.
  81. her, adj. schief, kajk.- C.; klobuk na hero (= po strani) nositi, BlKr.
  82. herāldika, f. grboslovje, die Heraldik.
  83. herbārij, m. zbirka posušenih rastlin, das Herbarium, Cig. (T.).
  84. herētik, m. krivoverec, der Haeretiker, nk.
  85. herezı̑ja, f. krivoverstvo, die Haeresie.
  86. heri, interj. s to besedo se osel goni, Levst. (Rok.); heri, muš, Gor.
  87. hermelīn, m. das Hermelin (foetorius ermineus), Erj. (Ž.).
  88. hermētičən, -čna, adj. nepropustno zaprt, hermetisch, Cig. (T.).
  89. heroīda, f. neka vrsta liričnih pesni, die Heroide, Cig. (T.).
  90. hētman, m. kozaški glavar, der Hetman.
  91. hiāde, f. pl. neko sozvezdje, die Hyaden, Cig. (T.).
  92. 1. híba, f. das Gebrechen, der Fehler; konj ima hibo, Cig.; očesna hiba, der Augenfehler, Cig., Žnid.; das Geburtszeichen, Pivka- Cig.
  93. 2. híba, f. 1) = debelo deblo, der Stamm, Bolc- Štrek. (Let.); — 2) = bukev (fagus silvatica), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), KrGora.
  94. híbast, adj. fehlerhaft, schadhaft, C., M., Z.
  95. híbati, -bam, -bljem, vb. impf. h. kaj, etwas tadeln, Ausstellungen machen an etwas, Cig.
  96. híbən, -bna, adj. fehlerhaft, schadhaft, Cig., Jan., Nov.
  97. híbnost, f. die Fehlerhaftigkeit, Cig.
  98. hīdra, f. bajesloven zmaj z mnogimi glavami, die Hydra.
  99. hidrāt, m. kemična spojina z vodo, das Hydrat.
  100. hidrodināmika, f. die Hydrodynamik; — prim. hidravlika.

   41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA