Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (41.901-42.000)

  1. hadrijȃn, m. die Bärwurz (meum athamanticum), M., C., Medv. (Rok.).
  2. hahár, -rja, (-ra), m. der Henker, der Peiniger, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. hahaere, Mik. (Et.).
  3. hahljálọ, n. der Lachhans, Jan.
  4. hahljȃnje, n. 1) das Hervorsprudeln; — 2) das laute Lachen, Jan.; predrzno h., Vrtov. (Sh. g.).
  5. hahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) hervorsprudeln, Jan.; iz soda hahlja, Z.; voda iz lukenj hahlja, Vod. (Izb. sp.); iz breznov vode hahljajo, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) hervordampfen, C.; že zjutraj žganje iz njega hahlja, Slom.; — 3) h. se, grob, laut lachen, Jan., C., BlKr.- M.; nepristojno se h., Cv.
  6. hȃj, interj. 1) lass! haj ga (hajta, hajte!) lass(t) ihn! C.; — haj, haj! tako se kragulj odganja od kokoši, C.; — iz: nehaj, C.; — 2) haj tuja haj! (tako se poje o zibanju deteta).
  7. hȃj, m. das Liegen (v otročjem govoru), C.
  8. hȃja, interj. = haj 2): Oj tuja haja, mladi sin, Npes.-Vraz.
  9. hȃja, f. tölpisches Weib, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  10. 1. hȃjati, -am, vb. impf. (v otročjem govoru) liegen, schlafen; — prim. ajati.
  11. 2. hájati, -jam, -jem, vb. impf. sich kümmern: h. za kaj, Ist.- C., SlN.- C.; — h. za čim, sich kümmern, sich bestreben, ogr.- C.; — hs.
  12. hȃjc, interj. tako se veleva volu, kadar naj gre na levo, k sebi, C., Gor.; — prim. ajs.
  13. hàjd, hájda, m. = ajd, Mur.
  14. hȃjda, f. = ajda, Mur.
  15. hàjdi, interj. (hajdiva, -dimo, -dite, -dita!) auf! wohlan! hajdimo na delo! hajdita z menoj! — prim. nem. heidi! tur. hajdé, Mik. (Et.).
  16. hajdína, f. = ajda, Mur., ogr.- Valj. (Rad); hȃjdina, vzhŠt.
  17. hajdı̑nščica, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  18. hajdȗški, adj. Heiduken-: hajduške čete, SlN.
  19. 1. hȃjkati, -am, vb. impf. 1) = 1. hajati, Mik.; — 2) otroka h., einschläfern, jvzhŠt.
  20. 2. hȃjkati, -am, vb. impf. "haj" zurufen, Habd.- Mik.
  21. hȃjsa, interj. heißa! Cig.
  22. hȃjsasa, interj. heißa! h., hopsasa! C.
  23. hȃjzba, f. velika izba, Mursko polje- Raič ( Let. 1878, II. 189.).
  24. hȃjžer, m. = aržet, C., Št.- Mik.; — prim. nem. Aser = Sack zum Anhängen, Mik. (Et.).
  25. hàla, interj. holla! C.; Oj hala, hala, Nežica! Npes.-Vraz.
  26. halabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabukati, Cig.; po hodnikih h., Raič ( Let.).
  27. halabȗka, f. der Lärm, das Getümmel, Mur., C., kajk.- Valj. (Rad), Zora.
  28. halabȗkati, -am, vb. impf. tumultuieren, Guts.- Cig.
  29. halabȗra, f. der Lärm, der Tumult, ogr.- C.
  30. haladı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schnell gehen, stark auftreten, Hal.- C.
  31. halamǫ̑ja, f. das Dickicht, das Gestrüpp, Krn- Erj. (Torb.).
  32. háłda, f. = haloda, haloza, C.
  33. hȃłdje, n. coll. = halodje, haložje, C.
  34. hałdra, f. das Unkraut in den Saaten, (havdra) Kr.- Valj. (Rad); — prim. halda.
  35. hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.- Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.- M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.- Let.
  36. haljáti, -ȃm, vb. impf. in langer, herabwallender Kleidung einherschreiten, C.
  37. háljica, f. dem. halja; das Kleidchen, das Jäckchen, Cig., Vrt.; obleče dolgo haljico, Npes.-K.
  38. haljína, f. = halja, Cig., Jan., SlN.; — hs.
  39. haljı̑nəc, -nca, m. das Unterjäckchen, das Leibchen, Erj. (Som.); — hs.
  40. halō, interj. hallo! Z.
  41. halōckati, -am, vb. impf. hallo rufen, C., Z.
  42. háloda, f. = haloza, C.
  43. hálodje, n. coll. haložje, C.
  44. halǫ́ga, f. 1) das Gestrüpp, C.; — vom Wasser angeschwemmtes Reisicht, C.; — 2) das Seegras, Valj. (Rad), (haluga) Guts.; der Tang (haluga) Tuš. (R.); — 3) der Fetzen, C.; prim. faloga.
  45. haloti, f. pl. Fetzen, C.; — prim. faloti.
  46. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
  47. haložína, f. = haložje, C.
  48. halǫ̑žje, n. coll. das Gestrüpp, C.; das Reisig, bes. angeschwemmtes Reisig, vzhŠt.
  49. halucinácija, f. die Sinnesvorspiegelung, die Hallucination, Cig. (T.).
  50. hàm, interj. ham ga! pack ihn! Vrt.; ham, ham! (označuje: pojesti).
  51. hám, m. nav. pl. hami, 1) das Pferdegeschirr nach ungarischer Art (ohne Kummet, nur aus Riemenzeug bestehend), vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Tragband, Hal.- C.; — 3) die Hosenträger, SlGor.- C.; — prim. madž. hám, srlat. chamus, Mik. (Et.).
  52. háma, f. die Hamme, Trst. (Let.) — iz nem.
  53. hȃmati, -am, vb. impf. fressen, essen (v otročjem govoru), C., Z.; schnappen, C.
  54. hámbar, -ra, m. der Getreideboden, der Fruchtboden, Jan., BlKr.; — prim. madž. hambár, tur. ambar, Mik. (Et.).
  55. háme, f. pl. hami 1), Lašče- Levst. (Rok.), SlGor.
  56. háməc, -mca, m. dem. ham, Valj. (Rad).
  57. hamedráti, -ȃm, vb. impf. sich sacken (o ohlapni obleki), (hamdrati) Cig.
  58. hámica, f. dem. hama, = krača, SlGor.- C.
  59. hámičen, -čna, adj. falsch, hinterlistig, Mur., ogr.- C.; — prim. nem. hämisch, madž. hamis, falsch, böse, Mik. (Et.).
  60. hamičı̑ja, f. die Falschheit, ogr.- Mik.; — prim. hamičen.
  61. hȃmlja, f. alberner Mensch, Cig., Dol.; — prim. šamlja.
  62. hȃmljast, adj. läppisch, albern, Cig., Dol.
  63. hamljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, C.; — 2) hudeln, Cig.
  64. hamǫ́riti se, -ǫ̑rim se, vb. impf. die Stirne runzeln, Fr.- C.
  65. hamǫ̑t, m. eine große Fischreuse, Z.; — hamot delati = hamotrati se, Cig.
  66. hamotráti se, -ȃm se, vb. impf. obleka se hamotra, beutelt sich, Cig.
  67. hān, m. mongolski ali tatarski vladar, der Chan (Khan).
  68. hāndžar, -ra, (-rja), m. velik nož, der Handschar; — hs. iz tur.
  69. hāos, m. prvotna svetovna zmes, sploh: zmes, zmešnjava, das Chaos.
  70. hàp, interj. 1) schnapp! Cig., Jan.; — 2) izraža tudi v otročjem govoru tepenje: če volk pride, ga bomo hap, Vod. (Izb. sp.).
  71. hapák, m. ein noch nicht völlig ausgewachsenes Rind, jvzhŠt., ogr.- C.; — tudi psovka: der Tölpel, C.; sešvedran h., SlN.
  72. hȃpati, -am, vb. impf. 1) mit dem Munde, Maule haschen, schnappen, V.-Cig., Jan., C.; — 2) h. se česa, ergreifen, in Angriff nehmen, C.; — 3) schlagen (v otročjem govoru), C., jvzhŠt.; — prim. hap.
  73. hapę̑tina, f. das Fleisch von im Frühjahr geworfenem, im Winter geschlachtetem, also unreifem Rind, vzhŠt.- C.; — prim. hapak.
  74. hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.- C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.- C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.- C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.
  75. hȃpkati, -am, vb. impf. dem. hapati 3), jvzhŠt.
  76. hápniti, hȃpnem, vb. pf. 1) schnappen, V.-Cig., Jan.; h. po čem, Vod. (Izb. sp.); packen, C.; — 2) h. se česa = lotiti se, C.
  77. harabúčiti, -bȗčim, vb. impf. = halabučiti, BlKr.
  78. harabȗka, f. = halabuka, ogr.- M., C., BlKr.
  79. harambȗc, m. die Hagebutte (rosa canina); tudi: harembuc, harempoc, Fr.- C.
  80. haras, m. streitsüchtiger Hahn, Dol.- Mik.
  81. hárati, hȃram, vb. impf. 1) prügeln, Mik.; — 2) hudeln, C.
  82. harè, -ę́ta, n. = konj (bolj zaničljivo), vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
  83. hárec, -rca, m. = boj, ogr.- C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).
  84. hārem, m. žensko stanovališče pri Turkih, der Harem.
  85. harę̑tina, f. = harina, C.
  86. hārfarica, f. die Harfenspielerin, Cig.
  87. harfenīstinja, f. die Harfenistin, Cig.
  88. harfenīstka, f. = harfenistinja, Jan.
  89. harína, f. 1) = hare, SlGor.- C.; moža vzeti ni harino ali konja kupiti, Jsvkr.; — 2) schlechtes Pferdefleisch, Hal.- C.
  90. haríš, m. der Wachtelkönig (crex pratensis), Guts., Cig., C.; prim. madž. haris, istega pomena, C.
  91. háriti, hȃrim, vb. impf. prügeln, peitschen, M., C., Prip.- Mik.
  92. harmíca, f. das Dreißigstamt, Cig.; das Zollamt, die Maut, Jan., C.; — iz madž. harmintz = trideset, C.
  93. harmı̑čar, -rja, m. der Zolleinnehmer, Cig.
  94. harmíčən, -čna, adj. k harmici spadajoč, Zoll-, Mur.
  95. harmōnij, m. glasbeno orodje, das Harmonium, Cig. (T.).
  96. harmōnika, f. glasbeno orodje, die Harmonika; harmoniko vleči, die Harmonika spielen, Zv.; tudi pl. harmonike: na h. delati, die Harmonika spielen.
  97. hārpa, f. = harfa, Cig., Jan., nk.
  98. harpīja, f. bajeslovno bitje, die Harpyie, Cig.
  99. harpūna, f. metalna sulica z zazobki na vrvci, die Harpune.
  100. harpūnar, -rja, m. der Harpunierer, Cig.

   41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA