Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (41.601-41.700)

  1. grǫ̑dnica, f. das Brustbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  2. gròf, grófa, m. der Graf; mejni g., der Markgraf, pokneženi g., der gefürstete Graf, Cig., Jan., nk.
  3. grofə̀k, -fkà, m. dem. grof, Valj. (Rad); tudi: grȏfək.
  4. grofíca, f. = grofinja, Mur., Jan., Valj. (Rad).
  5. grofı̑ja, f. = grofovina.
  6. grófji, adj. = grofovski, Cig., Jan.
  7. grōg, m. gorka voda z rumom, der Grog.
  8. gròh, gróha, m. der Tuff, vulkanski g., Erj. (Min.); — prim. hs. gruh.
  9. gróhati, -am, vb. impf. 1) grunzen, Jan. (H.); — 2) = biti, mahati: s pestjo g., Bes.; — 3) in Falten schlagen: Bele Kranjice svojo obleko grohajo, BlKr.- M.
  10. grohòt, -óta, m. lautes Lachen, grobes Gelächter, Habd.- Mik., Cig., nk.
  11. grohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) grunzen (o svinjah, kadar sovražnika vidijo), C.; — 2) g. se, überlaut, grob lachen, Dict.- Mik., Cig., nk.
  12. grohótən, -tna, adj. grob (o smehu), nk.
  13. grǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Z.
  14. grǫ́la, f. 1) die Koralle, vzhŠt.; sploh kroglice, kakršne ženske nanizane nosijo okolo vratu, Plužna- Erj. (Torb.); Kaj na šinjaku, kaj na šinjaku? Grole jej klepečejo, Npes.- Kres; — 2) das Rosenkranzkügelchen, vzhŠt.- C.; — 3) der Tropfen, die Thräne, SlGor.- C.; — prim. nem. Koralle, kor.-nem. gralle, = Rosenkranzkügelchen, C.
  15. grǫ́lica, f. dem. grola, SlGor.- C.; jagoda na molku, KrGora- DSv.
  16. gromáča, f. ein Stein- oder Holzhaufen, Boh., Dalm.- M., Ist.- C., Nov.- C.; — eine Mauer ohne Mörtel, Ist.- C., Nov., C.; gromače, Trümmergesteine, Erj. (Min.); grómača, BlKr.- DSv.; — prim. grmača.
  17. gromáda, f. = gramada, grmada, Jan., Cig. (T.).
  18. gromádən, -dna, adj. = grmaden, massenhaft, Massen-: gromadno gorovje, gromadna tvorba, das Massengebirge, Cig. (T.), Jes.; — ungeheuer, Cig.; gromadno premoženje, Zora.
  19. gromáditi, -ȃdim, vb. impf. = grmaditi, Cig., Jan., Cig. (T.); oblaki se gromade v čudovite podobe, Zv.
  20. grọ̑mblja, f. = groblja, Jan., Lašče- Levst. (M.), SlN.- C.
  21. grómən, -mna, adj. Donner-, Cig., Bes.; gromni hrušč, das Donnergetöse, Z.
  22. gromoglásən, -sna, adj. donnerähnlich schallend, Jan. (H.).
  23. gromonǫ̑səc, -sca, m. der Donnerer, Zora.
  24. gromonǫ́sən, -sna, adj. donnerschwanger, Cig., Jan.
  25. gromopǫ́čən, -čna, adj. donnerähnlich krachend, Jan.
  26. gromòt, -óta, m. das Gedonner, Z., Jan. (H.).
  27. gromotrèsk, -trę́ska, m. 1) das Donnergekrach, Jan. (H.); — 2) = netresk, die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
  28. grọ̑mski, adj. Donner-, Mur., Cig.; g. glas, die Donnerstimme, Zora; gromska strela, der Donnerkeil, der Blitzstrahl, Mur., Jan.; v kletvici: gromska strela! Donnerwetter, Št.; gromska vihta, Danj. (Posv. p.).
  29. grōp, m. die Quaste, der Hutzopf, Blc.-C.; — prim. it. groppo, der Knoten.
  30. grōpa, f. eine zu Sohlleder gegerbte Rindshaut, Z., Cig.; (morda od it. groppa, der Pferderücken?).
  31. gropánja, f. = gruda, Blc.-C.; pogl. grepa, greba.
  32. grosulār, -rja, m. vrsta granatov, der Grossularstein, C., Cig. (T.).
  33. gròš, grǫ́ša, m. der Groschen; — coll. brez groša, geldarm; ima zadosti groša, er hat genug Geld, Slc.
  34. grošə̀k, -škà, m. dem. groš, Valj. (Rad); tudi: grǫ̑šək.
  35. grošìč, -šíča, m. dem. groš; nekoliko revnih grošičev, ein Paar kahle Groschen, Cig.
  36. grošı̑čək, -čka, m. dem. grošič, Valj. (Rad).
  37. grošník, m. das Groschenstück, C.
  38. grǫ̑t, m. 1) der Trichter, die Gosse in der Mühle, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.- Nov., Valj. (Rad); — 2) der Rumpf der Weinpresse, BlKr.; — 3) der Trichter im Stalle (skozi grot mečejo seno s poda v hlev), Vrt.; — 4) der Abgrund, Jan.; — prim. stvn. grant, krant, Gefäß für Flüssigkeiten, Mik.; bav. grand, der Trog, C.
  39. grota, f. der Leiterwagen, Rez.- C.; = pl. grote, Guts.- Cig.; — prim. srvn. gratte, Korb, kor.-nem. gratte, zweirädriger Wagen, C.
  40. grǫ̑tati, -am, vb. impf. g. z rokami, trichterförmig mit den Händen kreisen, Telov.
  41. grǫ̑tčək, -čka, m. dem. grotec, Valj. (Rad).
  42. grǫ̑təc, -tca, m. dem. grot, Valj. (Rad).
  43. grǫ̑tək, -tka, m. dem. grot, Valj. (Rad).
  44. gróza, f. 1) das Grausen, der Schauder; smrtna g., das Todesgrauen; groza me je česa, mir graut vor etwas; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken, Ravn.- Mik.; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.- Mik.; groza ga je pogledati, es ist ein Graus ihn anzusehen; groza me obhaja, izpreletuje, grabi, Schauer durchläuft mich; — 2) außerordentlich große Menge: groza ljudí; — 3) = adv. schrecklich: nastopi sedem groza hudih letin, Ravn.
  45. grozȃnski, adj. schrecklich, Nov.
  46. grǫ̑zba, f. die Drohung, DZ., ZgD.
  47. gròzd, grózda, m. die Traube, pos. die Weintraube; sv. Martina g., die nicht zur gehörigen Reife gelangende Traube, der Härtling, Jan., jvzhŠt.
  48. grózdast, adj. traubenförmig, Cig., Jan.; traubig: kapniki se nahajajo v grozdastih podobah, Erj. (Min.).
  49. grozdàt, -áta, adj. großtraubig, Cig.
  50. grozdə̀k, -dkà, m. 1) dem. grozd, Valj. (Rad); — 2) die Traubenhyacinthe (muscari botryoides), Rodik- Erj. (Torb.); tudi: grȏzdək.
  51. grózdən, -dna, adj. Trauben-; grȏzdni pecelj; — grozdne solze, Thränen so groß wie Weinbeeren, Levst. (Zb. sp.).
  52. grozdę́nka, f. neka hruška, kajk.- Valj. (Rad).
  53. grozdíčast, adj. = grozdast, Nov.
  54. grozdík, m. dem. grozd; das Träubchen (na srobotini), Mik., Valj. (Rad).
  55. grozdı̑nka, f. die Rosine, Jan., C.
  56. grǫ́zdje, n. coll. Weintrauben; g. zobati, trgati; suho g., Rosinen, Fr.- C.; Zibeben, Cig.; laško g., die Johannisbeere, C.; = kresno g., = kresno grozdjiče, Cig., kosmato g., die Stachelbeere, Blc.-C.; kačje g., der schwarze Nachtschatten (solanum nigrum), Erj. (Rok.), = pasje g., ogr.- C.; pasje g., tudi: die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; morsko g., die Meertraube (uvae marinae), die Eier des Tintenfisches, Erj. (Ž.).
  57. grǫ́zdjiče, n. dem. grozdje; 1) suho g., getrocknete Weinbeeren, kleine Rosinen ("Weinberl"), Dict., Cig., BlKr.; — 2) rdeče g., die Johannisbeere (ribes rubrum), Cig., Jan., Tuš. (R.); = kresno g., Mur., Cig., Jan., M.; = sv. Ivana g., okoli Gorice- Erj. (Torb.); = laško g., Mur., Cig.; = kurje g., Cig.; belo kresno g., die weiße Johannisbeere, Cig.; — bodeče g., die Stachelbeere (ribes grossularia), Cig., C.; = kosmato g., V.-Cig., Jan., Nov.- C.
  58. grǫ́zdjičnica, f. grozdjičnice, Johannisbeersträucher (grossulariae), Tuš. (R.).
  59. grozdníca, f. die Traubenhaut im Auge (uvea), Cig.
  60. grozdník, m. der Traubenstein, Cig.
  61. grozdonǫ̑səc, -sca, m. der Traubenträger, Cig.
  62. grózən, -zna, adj. 1) schauderhaft, entsetzlich; — grozno, in hohem Grade, sehr; grozno lepa žena, C.; grozno se smejati, unbändig lachen, Cig.; — grozno ljudi, eine ungeheuere Menge Menschen, Cig.; — 2) stattlich, schön, Gor., Tolm., Savinska dol.- C.; grozni fantje, Npes.-K.; aufgeputzt: grozno dekle, Gor.
  63. grózənski, adj. = grozanski, schrecklich, schauderhaft, Jan., ogr.- M., C.
  64. grózica, f. der Schauder, der Abscheu, der Ekel, Mur.
  65. grozíłən, -łna, adj. drohend, bedrohlich: grozilne besede, Drohworte, Cig., Jan.
  66. grozílọ, n. das Senkblei, Cig. (T.), Pot.- C.
  67. grozína, f. das Schauerliche, die Wildheit, C.
  68. grozı̑telj, m. der Droher, Jan.
  69. 1. grozíti, -ím, vb. impf. tauchen, senken, Dalm., Danj.- C.
  70. 2. grozíti, -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.- Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.- M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.- C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.- C.
  71. grǫ́znica, f. das Fieber, Nov., ZgD.; — hs.
  72. groznóba, f. der Greuel, Jan.
  73. grozonǫ́sən, -sna, adj. schaudererregend, Jan. (H.).
  74. grozóta, f. das Grauen, Trub.- C.; die Schauderhaftigkeit, Zora.
  75. grǫ́žati, -am, vb. impf. g. kaj, etwas umrühren, in etwas herumwühlen, Jan., ogr.- C.; z žlico grožati vročo hrano, juho, ogr.- C.; — prim. 1. groziti, grez-niti.
  76. grožník, m. der Droher, C.
  77. gróžnja, f. die Drohung; prošnja in grožnja ne pomaga, es hilft weder Bitten noch Drohen, C.
  78. gŕpa, * f. 1) der Maiskuchen, vzhŠt.- C.; turščična pogača na vernih duš dan, Fr.- C.; — 2) die Honigwabe, die Wachsscheibe, ogr., Fr.- C.; — prim. prga.
  79. grsiti se, -i se, vb. impf., Krelj, pogl. grstiti se, grustiti se.
  80. grsóba, f. der Greuel: gnus ali grsoba, Krelj; — prim. grsiti se.
  81. gȓst, f. kar se enkrat prime sè stisnjeno dlanjo, eine Handvoll, Tolm.- Erj. (Torb.), C.; g. slame, Vrt.
  82. grstíti se, -í se, vb. impf. = grustiti se, ekeln, Cig., Fr., ogr.- C.
  83. grtàn, -ána, m. = grtanec, Cig., Jan., C.
  84. grtȃnčnica, f. der Kehlbuchstabe, Cig.
  85. grtánəc, -nca, m. 1) der Schlund, die Kehle, die Gurgel, Cig., Jan., Fr.- C.; die Speiseröhre, SlGor.; — 2) der Adamsapfel, Cig., C.; = hrustanec, der Knorpel, Bes.
  86. grtúne, f. pl., Cig., Zilj.- Jarn. (Rok.), Štrek., pogl. gratune.
  87. grtúnje, f. pl., Kras- Erj. (Torb.), pogl. gratune.
  88. grȗbati, -am, vb. impf., Nov., pogl. grobati.
  89. grúča, f. der Klumpen; g. rude, eine Erzstufe, Cig. (T.); granitna g., ein Granitblock, Cig.; gruče zlata, Ravn.; g. masti, ein Fettklumpen, Cig.; v gruče se lomiti, sich klümpern, Cig., Jan.; eine Mehrheit zusammengedrängter Dinge: g. lešnikov, Notr.- Lašče- Levst. (Rok.); g. fig, Dalm.; die Gruppe: g. ljudi, nk.; v gručah stoje znanci, Jurč.; — prim. it. gruzzo, der Haufe, Levst. (Rok.).
  90. grúčast, adj. klumpig, Dict., Mur., Cig., Jan., C.; g. kruh, Pohl. (Km.).
  91. gručàt, -áta, adj. voll Klumpen, holperig, Cig.
  92. grúčiti se, -im se, vb. impf. sich klümpern, Cig., C.
  93. grúda, f. die Scholle, die Erdscholle; pod grudo koga spraviti, jemandes Tod verursachen, ogr.- C.; pod grudo iti, sterben, Št.- C.; gefrorener Koth und Schnee auf den Straßen, Rib.- M., C.; — der Klumpen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); g. zlata, ein Klumpen Gold, Cig.; g. apnenega kamena, Dol.; g. soli, ein Klumpen Salz, der Salzstock, SlGor., Fr.- C.; krvna g., der Blutkuchen, Erj. (Som.).
  94. grúdast, adj. schollicht, klumpig, rauh, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; g. pot, rauher Weg, Cig.
  95. grudàt, -áta, adj. schollig, klumpig, Cig., Jan.
  96. grúdəlj, -dlja, m. der Bartgrundel (cobitis barbatula), Z., Blc.-C.; — iz nem.
  97. grúdən, -dna, m. der Monat December, Mur., Cig., Jan.
  98. grúdən, -dna, adj. voll Klumpen, holprig, Z.; če so božične kvatre lužne, to so velikonočne grudne (voll gefrorener Erd-, Schnee- und Eisklumpen), Erj. (Torb.).
  99. grúdičast, adj. klümpchenartig; — voll Klümpchen, Mur., M.
  100. grúditi, -im, vb. impf. 1) in Klumpen zertheilen: g. se, sich klümpern, Cig.; — 2) zerbeißen, Jarn., Cig.; kruh g., Jurč.; suhe skorjice g., Andr.; g. orehe = z zobmi treti, Svet. (Rok.); kost g., an einem Beine knorpeln, Cig.; krava travo grudi, frisst Gras, Jap., Hip.- C.; — trdo cesto g., eine holprichte Straße wandern, Z.; — pren. besede g., ein Wortklauber sein, V.-Cig.; — 3) plagen: lakota ga grudi, Cig.; mraz me grudi, es fröstelt mich, Jan.; skrb me grudi, die Sorge peinigt mich, Let.- C.; — tudi: grudíti.

   41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA