Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (41.501-41.600)

  1. gŕla, f. die Turteltaube, Prip.- Mik. (V. Gr. II. 102.).
  2. grlȃnjək, -njka, m. der Stengel eines Kürbisses, kajk.- C.
  3. gŕlast, adj. mit einem Halse versehen (o posodi), Fr.- C.
  4. grlàt, -áta, adj. = grlast: grlata buča, Fr.- C.; — grlata hruška, die Flaschenbirne, Cig.
  5. gŕłce, n. dem. grlo; na vse g., aus vollem Halse, Fr.- C.
  6. gŕlən, -ləna, adj. Gurgel-, Kehl-, Cig.; grleni glas, der Kehllaut, Cig. (T.); grlena žila, die Gurgelader, Cig.; ( prav. grłən, grłna).
  7. grləníca, f. žila g., die Drosselader, Cig. (T.); ( prav. grłnica).
  8. grlẹ́ti, -ím, vb. impf. girren: grlica grlí, C.
  9. gŕlica, f. 1) die Turteltaube (columba turtur); — laška g., die Lachtaube, Cig.; — 2) neka hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 3) die Peitschennestel, das Peitschenöhr, die Schlinge an der Peitsche, SlGradec- C., Trst. (Let.).
  10. grlìč, -líča, m. das Turteltaubenjunge, Cig.
  11. grlı̑čək, -čka, m. = vratič, der Rainfarn (tanacetum vulgare), Z.; — die Akelei (aquilegia vulgaris), C.
  12. gŕličica, f. dem. grlica, Mur., Prip.- Mik.
  13. gŕličji, adj. Turteltauben-, Mur., Cig., Jan.
  14. grlína, f. 1) die Wamme beim Vieh, Fr.- C.; — 2) das Fleisch am Halse, der Halsbraten, vzhŠt.- C.
  15. grlı̑nka, f. die Flaschenbirne, Cig.
  16. gŕliti, -im, vb. impf. 1) girren, vzhŠt.- C.; — 2) würgen, vzhŠt.- C.; — ängstigen, ogr.- C.; — 3) ( hs.) umhalsen, herzen, Cig., Jan., Mik.
  17. gŕlj, m. 1) grča v deski, der Knorren, Škrilje- Erj. (Torb.); — 2) ein Fichten- oder Tannenast, der als Fackelholz verwendet wird, Medv.- M.; stare grlje se strohnelih dreves iskati, Vrtov. (Km. k.); jelova treska, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krlj.
  18. grlják, m. eine Flasche mit langem Halse, Št.- Z.
  19. grljàn, -ána, m. der Kürbisstengel: vsaka buča za svoj grljan visi, BlKr.- Kres.
  20. grljánka, f. der Flaschenkürbis (cucurbita lagenaria), Z.
  21. gȓlje, n. die Rachenhöhle, Strp.; der Rachen, Mur.
  22. grljíca, f. kleiner Kienspan, M., Blc.-C.; — prim. grlj.
  23. grłnják, m. eine Flasche mit großem Hals, vzhŠt.- C.
  24. gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.- C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče- Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).
  25. grlobǫ́lja, f. das Halsweh, Cig., Jan.
  26. grlonǫ̑žəc, -žca, m. grlonožci, die Kehlfüßer, Cig. (T.).
  27. grloplȗta, f. (ribe) grloplute, Kehlflosser, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  28. gŕłski, adj. Kehl-, Fr.- C.
  29. gȓm, m. 1) der Strauch, der Busch; trnov g., der Dornbusch, Mur.; črez grm in strm, über Stock und Stein, nk.; v tem grmu zajec tiči, da liegt der Hund begraben, Npreg.; — der Blumenstock, SlGor.- C.; der Erdäpfelbusch, der Fisolenbusch auf dem Acker; — 2) grm, pos. die Haselnussstaude, Rez.- C.; zeleni g., die grüne Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — zlati g., das gemeine Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Z.
  30. grmáča, f. der Scheiterhaufen, Mur., Mik., Hal.- C.; — prim. gromača.
  31. grmáda, f. der Haufen, Jan., C., Trub., Boh.- Mik.; g. hoste, Fr.- C.; g. drv, Rez.- C.; — pos. der Holzstoß, der Scheiterhaufen, Mur., Cig., Jan.; Grmado 'z njih dela — Na nji se sežge, Preš.; der für Nothfeuer bestimmte Holzstoß, V.-Cig.; — prim. gramada, gromada.
  32. grmádən, -dna, adj. 1) den Scheiterhaufen betreffend: grmadni kol, der Brandpfahl, Cig.; — 2) ungeheuer: grmadna truma ptičev, Mariborska ok.- Kres.
  33. grmadíšče, n. der Platz des Scheiterhaufens, Hip.- C.
  34. grmáditi, -ȃdim, vb. impf. 1) häufen, aufthürmen, Cig., Šol., Bes.- C.; — 2) sich übermüthig benehmen: berač je grmadil okoli žganjarije, Gor.
  35. grmȃj, m. der Taschenkrebs (platicarcinus pagurus), Čres- Erj. (Torb.), Jan. (H.); — hs.
  36. gŕmast, adj. strauchartig, buschicht, staudenförmig, Cig., Jan., Cig. (T.).
  37. grmášča, f. dichtes Gestrüppe, Fr.- C.
  38. grmàt, -áta, adj. buschig, strauchig, Cig., Jan., M., Vrtov.- C.
  39. grmázditi, -ȃzdim, vb. impf. po gošči hoditi, Fr.- C.
  40. gȓmək, -mka, m. dem. grm, Jan.; tudi: grmə̀k, -mkà, Valj. (Rad).
  41. grmẹ́ti, -ím, vb. impf. donnern; grmi, es donnert; častiti Bog grmi, Dalm.; topovi grme, die Kanonen donnern, Cig.; Slap drugo jutro mu grmi v ušesa, Preš.
  42. grmíčast, adj. buschig, Z., Zora; staudenförmig, Erj. (Min.).
  43. grmı̑čək, -čka, m. 1) kleiner Busch; — 2) zlati g., das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Tuš. (R.).
  44. grmíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. Laub und Zweige bekommen, Cig.
  45. grmı̑čje, n. = grmičevje, Jan., DZ.; pokleknil je mej grmičje, Cv.
  46. grmı̑čkast, adj. buschig, Zora.
  47. grmı̑čkati se, -am se, vb. impf. palice metati v grm: pastirska igra, Dragotinci ( Št.)- Vest. I. 125.
  48. gȓmje, n. = grmovje, Jan., C.
  49. gȓmnat, adj. buschig, Jan.
  50. grmolẹ́ti, -ím, vb. impf. = mrgoleti, Kor.- M., Nov.- C., (grmel-) Zilj.- Jarn. (Rok.).
  51. grmólja, f., vzhŠt.- C.; pogl. gomolja.
  52. grmòt, -móta, m. der Donner, C.
  53. grmóta, f. heftiges Summen (der Bienen), Danj.- C.
  54. grmotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. rumpeln, toben, donnern, Fr.- C.
  55. grmótən, -tna, adj. donnernd, (grom-) Jan.
  56. grmúča, f. der Haufe: g. moke, kamenja, C.; — beide Hände (Fäuste) voll, Fr.- C.; — der Klumpen: g. sira, ein Käselaib, Poh., SlN.- C.
  57. grmȗčka, f. dem. grmuča, vzhŠt.- C.
  58. 1. grmúlja, f. = grmuča, SlGradec, vzhŠt.- C.
  59. 2. grmúlja, f. die Gluckhenne, Cig., (kokla, ki v grmovju vali), Z.
  60. grmúša, f. der Laubsänger (ficedula hippolais), Erj. (Rok.); (grmušča, Habd.- Mik.); — hs.
  61. grmȗšək, -ška, m. das Büschel: g. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan.
  62. grmúšəlj, -šlja, m. das Büschel: g. las, ein Büschel Haare, Z.; g. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan.
  63. grmȗšəljc, -šəljca, m. dem. grmušelj; Pa letas grmušeljc Ti dam iz kropiv, Npes.-Schein.
  64. gŕnəc, -nca, m. 1) listni koš, Hal.- C.; — 2) der Tiegel, h. t.- Cig. (T.); — der Topf, Cig., Jan.; (po drugih slov. jezikih).
  65. gŕniti, * gȓnem, vb. impf. 1) raffen, zusammenscharren, ogr., Št.- C.; g. zrnje, C.; — 2) scharenweise gehen, wallen: ljudstvo grne v mesto, C.; ko pridejo v veliko to mesto, grnejo ljudje skupaj, Cv.
  66. grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.- C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče- Levst. (M.); groba deklina, Hal.- C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče- Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.- C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
  67. gròb, gróba, m. 1) das Grab; na grobu, am Grabe; g. kopati; starec ves v grob visi, der Alte ist dem Grabe schon sehr nahe, Dict.; — 2) das Kartoffelgrübchen: nekoliko grobov izkopati, jvzhŠt.; — 3) nam. grot, der Mühltrichter, die Mühlgosse, vzhŠt.- C., Poh.
  68. grobáč, m. der Senker, der Gruber, vzhŠt.- C.
  69. grọ̑banica, f. 1) = grebenica, der Grubensenker, die zu vergrubende oder vergrubte Rebe, Cig., Jan., C., jvzhŠt.; — 2) die schmale Grubenhaue, jvzhŠt.; — 3) die Senkergrube, C.
  70. grobánja, f. eine Vertiefung: g. na cesti, Blc.-C.
  71. grọ̑banka, f. = grobanica, C.
  72. 1. grobár, -rja, m. 1) = grobokop, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Todtengräber (necrophorus vespillo), Erj. (Ž.); tudi: grǫ̑bar.
  73. 2. grọ̑bar, -rja, m. der Weingartengruber, C., jvzhŠt.; — prim. grobati.
  74. grobaríca, f. grobarjeva žena, tudi: grǫ̑barica, Valj. (Rad).
  75. grobárski, adj. Todtengräber-, Jan. (H.).
  76. grọ̑bati, -am, vb. impf. Reben absenken, gruben, Cig., Jan., jvzhŠt.; — menda iz nem. gruben, Levst. (Rok.).
  77. grọ̑bəljnik, m. tisti, ki groblje dela, C.
  78. grobìč, -íča, m. dem. grob, Cig., Jan.
  79. grobijȃnəc, -nca, m. = grobijan, C.
  80. grobijȃnščina, f. die Grobheit, vzhŠt.- C.
  81. grobína, f. die Kunstlosigkeit, die Roheit, Dict., Mik.
  82. grobíšče, n. die Grabstätte, der Begräbnisplatz, der Friedhof; — die Grabesstelle: od posestnih grobišč jemati plačilo, Levst. (Nauk).
  83. grǫ̑bje, n. coll. die Gräber, der Friedhof, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad); židovsko g., Zv.
  84. grọ̑blja, f. der Steinhaufen; iz Jeruzalema so groblje kamenja storili, Dalm.; groblje, Schutt, Ruinen, Cig., Jan., M.; pos. kup kamenja z njive pobranega, Jarn., Ljub.; ledniška g., die Moräne, Jes.
  85. grobljíšče, n. der Schutthaufen, Jan.
  86. grobníca, f. die Grabkammer, die Gruft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Grabhöhle, Mur., Jan.
  87. grobník, m. der Todtengräber, Jan.
  88. grobokòp, * -kǫ́pa, m. der Todtengräber, Cig., nk.
  89. grobolẹ́tinast, adj. mit starken Jahresringen, grobjährig, V.-Cig.
  90. groborùn, -rúna, adj. mit grobem Vlies, Jan.
  91. grobọ̑st, f. 1) die Ansehnlichkeit, die Großartigkeit, Z.; — prim. grob 1), 2); — 2) die Derbheit, die Grobheit, Mur., Cig., Jan.
  92. grobotę́htən, -tna, adj. gewichtig, Z.; — wichtig, C.
  93. groboúmən, -mna, adj. derbsinnig, Vrt.
  94. groboústən, -stna, adj. = širokousten, C.
  95. grǫ̑d, m. 1) der Mühltrichter, Cig., C., M., Št.; "posoda v mlinu, v katero se žito vsipa, da potem po koritcu na kamen pada", Mik.; = pl. grodi, Ig; — 2) der Brunnenkasten, ogr.- C.; — 3) die Schiebtruhe, Mur., Cig., Jan., Nov.- C.; SlGor.; — prim. grot.
  96. grǫ̑d, f. die Brust: skopčeva g., die Hammelbrust, Cig.; nav. pl. grodi, die Brust, Habd.- Mik., Kor.- Cig., Cig. (T.), DZ.; ("hrod", das Gerippe, Guts.; grod, m.: pod grodom, unter den Rippen, C.).
  97. grǫ̑dək, -dka, m. dem. grod, kleine Schiebtruhe, Mur.
  98. grǫ́dəlj, -dlja, m. das Roheisen, das Schmelzeisen, V.-Cig., Gor.- C.; topovi iz grodlja, Let.; — der Eisenklumpen (gródelj), Gor.- DSv.
  99. grǫ́dən, -dna, adj. zur Brust gehörig: grodna rebra, wahre Rippen, Cig. (T.).
  100. grǫ̑dje, n. das Gerippe (hrodje, Guts., Jarn.); — prim. ogrodje.

   41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA