Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (41.401-41.500)

  1. grenljáti, -ȃm, vb. impf. bitterlich sein, Cig.
  2. grenóba, f. = grenkoba, Jan.
  3. grenóbiti, * -ȏbim, vb. impf. = greniti, Cig.
  4. grenóta, f. = grenkota, C.
  5. grę́pa, f. = gruča, kepa, C., Notr.; — palica z grepo ali glavo na konci, Zv.; — pogl. greba.
  6. grę́pati, -pam, -pljem, vb. impf., Z., Jan. (H.), pogl. hrepati.
  7. grẹ̑s, m. 1) der Gries; — 2) kiesiger Sand, Z.; — die Sandbank, C.; — prim. nem. Gries.
  8. grẹ̑snica, f. podolgovata mrežasta priprava, pod katero se nabira gres, Ig.
  9. grẹ́šati, -am, vb. impf. = pogrešati, vermissen, missen, Cig., Jan., C., Gor.
  10. grẹ́šən, -šna, adj. sündhaft, sündig; grešen človek, grešno življenje.
  11. grẹšíti, -ím, vb. impf. 1) fehlen, sündigen; (tudi pf. = pregrešiti, eine Sünde begehen, Cig.); g. zoper koga, kaj; — 2) verfehlen: pot g., einen Irrweg gehen, Dict., Cig.; — znali so las zadeti, da niso grešili, Dalm.- C.; — božjih pravd g., Trub., Dalm.; uma grešim = blede se mi, Dol.; — tudi: grẹ́šiti, Dict.
  12. grẹ́šnik, m. 1) der Sünder; — 2) suh vol: dva grešnika je vpregel, C., Notr.- M.
  13. grę̑špa, f. die Runzel, Jan. (H.), Bes.; — prim. it. crespa, Runzel.
  14. grę̑šta, f. ein Kranz (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Nov.- C.; čebulova grešta, SlN.; — pogl. rešta.
  15. greštȃłka, f. trozob, tolkač, s katerim se grozdje tolče, kajk.- Valj. (Rad).
  16. grę́štati, -am, vb. impf. quetschen: grozdje g., kajk.- Valj. (Rad).
  17. grẹ́ti, grẹ̑jem, vb. impf. 1) wärmen; solnce greje; g. se pri peči, na solncu, sich am Ofen, an der Sonne wärmen; železo dejati gret, das Bügeleisen ins Feuer legen; dobro se je greti, po zimi in po leti, Npreg.- Soška dol.- Erj. (Torb.).
  18. grẹ́titi se, -i se, vb. impf. greti se = začenja biti gorko (spomladi), Gor.- Mik.
  19. grę̑z, m. der Schmant, der Schlamm, Cig. (T.); — das Moor, kajk.- Valj. (Rad).
  20. grę̑z, -ı̑, f. 1) weicher und tiefer Koth, morastige Stelle, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — pl. grezi, der Morast, der Moorgrund, Mur., Jan.; — 2) der Abgrund, C., ZgD.; — navpična votlina v rudniku (Senkel), DSv.
  21. grę́za, f. = grez, blato; po obcestnih roviščih se ne sme trpeti visoka trava, grmovje in greza (blato), Levst. (Cest.).
  22. grę́zast, adj. morastig, Mur.
  23. grę́zən, -zna, adj. = morastig, C.; Schlamm-: grezna kopel, das Schlammbad, grezna melina, die Schlammbank, Cig. (T.).
  24. grezetína, f. = grezi, der Moorgrund, Dol., Svet. (Rok.).
  25. grezíłən, -łna, adj. Senk-: grezı̑łna vrv, die Lothleine, Cig.
  26. grezílọ, n. das Senkblei, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Pot.- C.
  27. grezína, f. der Morast, Jan.
  28. grezíti, -ím, vb. impf. 1) senken, C.; — 2) einsinken, Jan.
  29. grezíti se, -í se, vb. impf. grezi se mi = toži se mi, ne da se mi, Drežnica pod Krnom- Erj. (Torb.); — pogl. groziti se 7).
  30. grę̑znat, adj. sumpfig, Jan.
  31. grezníca, f. die Senkgrube, Erj. (Min.); greznice in podzemeljski jarki — so slabo osnovani, Zv.
  32. grę́zniti, grę̑znem, vb. impf. einsinken, C.
  33. gréznọ, n. = brezdno, der Abgrund, Dict., Jan., Trst. (Let.).
  34. grezúlja, f. die Moorsimse (Scheuchzeria), Medv. (Rok.).
  35. grgánija, f. neka vinska trta, Vrtov.- C., Nov., Ip., GBrda- Erj. (Torb.).
  36. gŕgati, gȓgam, vb. impf. 1) gurgeln, Cig.; — 2) girren, Dict.- Mik.
  37. grgljáti, -ȃm, vb. impf. sprudeln: voda izpod skale grglja, Z.
  38. grgoljáti, -ȃm, vb. impf. girren, V.-Cig.; golobje so grgoljali, SlN.
  39. grgòt, -góta, m. das Gurgeln, das Röcheln, Cig., Jan.
  40. grgotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) gurgeln, Cig., Jan., C.; — 2) girren, Mur., Jan.
  41. grgótəc, -tca, m. die Gurgel, C.
  42. grgotljáti, -ȃm, vb. impf. girren, Mur.
  43. grgȏtnica, f. das Gurgelwasser, Cig.
  44. grgráč, m. der Röchler, Cig.
  45. grgráti, -ȃm, vb. impf. gurgeln, röcheln.
  46. grgúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, C., Glas.; — prim. gorgukati.
  47. grgútati, -am, vb. impf. = grgotati, Z.
  48. grgȗtəc, -tca, m. die Luftröhre, Guts., Jarn.
  49. grı̑b, m. = gribanj, SlGor.- C.
  50. 2. gríba, f., C., pogl. griva 2).
  51. gribȃnj, m. = gribanja, C.
  52. gribánja, f. der Herrenpilz (boletus edulis), SlGor.- C., Poh.- C.; — prim. glibanja.
  53. gríč, m. 1) der Hügel; — 2) ein steiniger Ort, C.; die Schutthalde, Modreja- Erj. (Torb.); peščeni plazi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — tudi: grìč, gríča.
  54. gríča, f. "bodljivo kostanjevo oplodje", Trnovo, Ben.- Erj. (Torb.).
  55. grı̑čar, -rja, m. der Hügelbewohner, Cig.
  56. gríčast, adj. 1) hügelig; — 2) rauh, Cig.; g. pot, Kast.- C.
  57. gričàt, -áta, adj. hügelig, Cig., Jan.
  58. gríčəc, -čca, m. dem. grič, Valj. (Rad).
  59. gríčək, -čka, m. dem. grič; 1) das Hügelchen; — 2) grički, die Rauhigkeiten, Cig.
  60. grı̑čnat, adj. hügelig, C.
  61. gríču, interj. posnemanje glasu ščinkavčevega, Cig.
  62. grīf, m. bajeslovno bitje, der Greif, C.
  63. grı̑gəc, -gca, m. die Grille, Rez.- C.
  64. grigetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zirpen: grigič grigeče, Rez.- C.; — 2) klingeln, Rez.- C.
  65. grı̑gič, m. 1) = grigec; — 2) die Schelle, Rez.- C.
  66. grìl, gríla, m. der Schwabenkäfer (blatta orientalis), Št.; — die Feldgrille, Cig., Ljub.; — iz nem.
  67. grı̑lčək, -čka, m. dem. grilec; — die Hirngrille, Frey. (F.).
  68. grı̑lec, -lca, m. dem. gril; — der Hirngrillvogel, die Hirngrille (fringilla serinus), Frey. (F.), Erj.- C.; — iz nem.
  69. grı̑lək, -lka, m. dem. gril; — die Hirngrille, C.
  70. grı̑mati, -am, vb. impf. poltern, krachen, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. grmeti.
  71. grı̑nəc, -nca, m. = blask, Frey. (F.).
  72. grínja, f. die Milbe, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — hs.
  73. grı̑nt, m. das Kreuzkraut: masleni g., das gemeine Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., C., Medv. (Rok.), Tuš. (B.), Nov., Vrt.
  74. grínta, f. 1) der Grind, die Räude; pl. grinte, die Räude (als Ausschlagskrankheit), die Krätze; — 2) die Flachsseide (cuscuta epilinum), SlGor.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  75. grı̑ntək, -tka, m. der mit Grind Behaftete, Valj. (Rad).
  76. grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.- C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.- C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.
  77. grı̑z, m. 1) das Beißen, der Biss, Meg., Habd.- Mik., Mur., Cig.; — das Bauchgrimmen, Dict.- Mik., C.; — 2) der Bissen, C., BlKr., DSv.; — 3) der Magenbrei, der Speisebrei (chymus), Erj. (Som.); — 4) zeleni griz, der Grünspan, ogr.- C.; — 5) hudičev g., der Teufelsabbiss (scabiosa succisa), Cig.
  78. gríza, f. 1) das Beißen: pren. v grizi si biti, im Zank leben, Trst. (Let.); — 2) der Bissen: psu ponuditi grizo kruha, Jurč.; kake dve grizi mesa, Ljub.
  79. grízalica, f. = grizavica, Fr.- C.
  80. grizálọ, n. das Gebiss, Jan., C.
  81. grı̑zəc, -zca, m. grizci, die Nagekerfe, Cig. (T.); — grizec = molj, Hip.- C.
  82. grízək, -zka, adj. beißend, Jan. (H.).
  83. grı̑zək, -zka, m. der Bissen, Cig.
  84. grizíca, * f. 1) das Klammerholz der Tischler, um geleimtes Holz zusammenzuhalten, Dol.- C.; — 2) = grizec, Hip., C.; — neka psovka, Dol.; grizica prokleta! Levst. (Zb. sp.).
  85. grı̑zlica, f. die Blattwespe (lophyrus pini), Erj. (Ž.).
  86. 1. grı̑ža, f. 1) die Ruhr; krvava g., g. krvavica, die rothe Ruhr, Cig.; bela g., die Eiterruhr, V.-Cig.; die Milchruhr, Cig.; bljuvna g., die Brechruhr, Cig., C.; scalna g., die Harnruhr (živinska bolezen), Strp.; — 2) psovka slabotnemu človeku, Gor.
  87. 2. gríža, f. die Schutthalde, das Steingerölle, Jan., Blc.-C., Nov.- C., Štrek., Kras; peščeni plazovi, griči ali griže imenovani, Rut. (Zg. Tolm.); — pust, kamenit svet, Kras- Erj. (Torb.); pl. griže, steinige Gegend, Mik.; — prim. nem. Gries.
  88. grížast, adj. schotterig, Rib.- M.
  89. grı̑žən, -žna, adj. die Ruhr betreffend, Mur.; Ruhr verursachend: g. sad, jvzhŠt.
  90. grı̑žljaj, m. der Bissen; g. kruha, ein bisschen Brot; — nam. ugrižljaj, DSv. IV. 80.
  91. grı̑žljajəc, -jca, m. dem. grižljaj, Trub. (Post.).
  92. 1. grı̑žnat, adj. 1) ruhrkrank: g. človek, Slom.- C.; hudo grižnato dekle, Cv.; — 2) die Ruhr verursachend: grižnata sliva, Slom.- C.
  93. 2. grı̑žnat, adj. schotterig: grižnata zemlja, Nov.- C.
  94. grı̑žnica, f. das Biebernell (pimpinella saxifraga), vzhŠt.- C.; tudi: das Ruhrkraut (gnaphalium dioicum), Cig., Glas.
  95. grı̑žnik, m. = modras, die Sandviper (vipera ammodytes), Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.).
  96. grjáča, f. = garjača, gorjača, Cig., Slom.- C., Levst. (Zb. sp.).
  97. grjȃčar, -rja, m. = gorjačar, C.
  98. grjáčast, adj. knorrig, Cig.
  99. grjénje, n. die Entstellung; — die Lästerung, die Verunglimpfung.
  100. gŕkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) girren, Jan., C.; grličica grče, Prip.- Mik.; — 2) kreischen, Mur., C.; — 3) das r mit der Kehle aussprechen, schnarren, ratschen, Cig., Dol.

   40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA