Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (41.201-41.300)

  1. grȃsiti, * -im, vb. impf. = grasati, Cig.
  2. grȃsp, m. die Klaue, die Kralle, Rez.- C.; — prim. it. graspo, Kamm der Weintraube. (?)
  3. grȃspati, -am, vb. impf. = praskati, Rez.- C.; — prim. kraspati.
  4. graščàn, -ána, m. der Burgbewohner, Jan.
  5. graščína, f. die Gutsherrschaft; državna g., die Domäne, DZ.
  6. graščı̑nar, -rja, m. der Gutsbesitzer, Cig.
  7. grȃšəc, -šca, m. dem. grah, Valj. (Rad).
  8. grȃšək, -ška, m. dem. grah, Valj. (Rad); g. pletenec, die Klemmerbse, Cig.
  9. grȃšica, f. die Wicke (vicia), Meg., Cig., C.; obilo grašice se je pokazalo po žitih, LjZv.; navadna g., die Ackerwicke, die Futterwicke ( v. sativa), Tuš. (R.); plotna g., die Zaunwicke ( v. sepium), C., Nov., Tuš. (R.); ptičja g., die Vogelwicke ( v. cracca), C., Tuš. (R.); — pren. (o svinčenkah): kaj se bojim tiste mrzle svinčene grašice! Str.
  10. grȃšič, m. die Wicke (vicia), vzhŠt.- C.
  11. grȃšičən, -čna, adj. zur Wicke gehörig: grašična moka, Wickenmehl, Cig.
  12. grȃšičnica, f. das Wickenstroh, Cig.
  13. grȃšičnjak, m. das Wickenbrot, Cig.
  14. grášiti se, grȃšim se, vb. impf. den Erbsen ähnlich werden, erbsengroß werden: grozdje se graši, ogr.- C.; — dež se graši, der Regen friert zu Graupen, Z.
  15. grȃšnat, adj. erbsenartig, Hal.- C.
  16. grȃšnica, f. das Erbsenstroh, ( das Fisolenstroh, SlGor.- C.); — prim. grah.
  17. grȃtati, -am, vb. pf. = postati, posrečiti se, Mik., Št., ogr.; iz nem. gerathen.
  18. gratúne, f. pl. der Wagenkorb (für Mist u. dgl.), Z., Blc.-C.; (gretune), gnojni koš, iz bek spleten, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. grada, geflochtener Fischbehälter, lat. crates, Flechtwerk, Mik. (Et.).
  19. 1. gȓb, m. = grba, Dalm., Jap.- C., Mur., Jan., Mik.; — devetih grbov trava; gemeiner Frauenmantel (alchemilla vulgaris), Josch.
  20. 2. gȓb, m. das Wappen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. rus. gerbъ, češ. herb, iz nem. Erbe, Dan.
  21. gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken ( zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.- Erj. (Torb.).
  22. grbáč, m. 1) der Höckerzahn, Erj. (Z.); — 2) der Runzelige, Mur., Mik.
  23. grbáča, f. 1) die Höckerraupe, Cig.; — 2) ein runzeliges Weib, Mur., Mik.
  24. grbáčiti, -ȃčim, vb. impf. = grbančiti, Mur., vzhŠt.- C.
  25. grbánčast, adj. runzelig, Cig.
  26. grbánčiti, -ȃnčim, vb. impf. runzeln; čelo g.; g. se, runzelig werden; einschrumpfen.
  27. grbánəc, -nca, m. die Runzel, V.-Cig., vzhŠt.- C.
  28. grbániti, -ȃnim, vb. impf. runzeln, knüllen, Blc.-C.
  29. grbánja, f. die Runzel, C., Z.; die Falte: g. na oblačilu, Blc.-C.
  30. gŕbast, adj. 1) höckerig, buckelig; — 2) runzelig, Mur., Cig., Mik.
  31. grbàt, -áta, adj. voll Buckel, Cig.
  32. gŕbati, gȓbam, vb. impf. runzeln, Meg.- Mik., Mur., Jan.; (beim Nähen) Falten machen, Cig., C.
  33. gȓbəc, -bca, m. 1) der Höckerige, Cig., Jan., Nov.- C.; — 2) = grbuljec, Z.- Cig.; — 3) labod g., der Höckerschwan, Erj. (Ž.).
  34. gȓbež, m. 1) = grbec 1), C.; — 2) die Moorschnepfe (scolopax gallinula), Erj.- C.
  35. gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.
  36. grbı̑n, m. = garbin, Mik.
  37. grbína, f. der Höcker, Cig., Jan.
  38. gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.- C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.- C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
  39. grbodȓžəc, -žca, m. der Wappenhalter, Cig.
  40. grbokázən, -zna, adj. grbokazno pismo, der Wappenbrief, Cig.
  41. grbokrížən, -žna, adj. buckelig, SlN.- C.
  42. grborẹ̀z, -rẹ́za, m. = grborezec, Jan.
  43. grborẹ̑zəc, -zca, m. der Wappenschneider, Jan.
  44. grboznȃnəc, -nca, m. der Wappenkundige, Cig., Jan.
  45. grbȗljəc, -ljca, m. der Buckelochs, der Zebu, Z.- Cig., Erj.- C.
  46. grbȗnta, f. ein Schlag auf den Rücken, Štrek.
  47. gŕča, f. 1) der Knoten im Holze, der Knorren; — grče na prstih, die Gelenkknochen, Dict.; g. na niti, der Knoten am Faden, C.; — pren. stara grča, trden, star človek, ein altes Haus, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Knotengeschwulst, die Beule, Mur., Cig., Jan., Boh.- M., C.; Gospod te bo udaril s hudimi grčami na kolenih in stegnih, Dalm.; — grče v grlu, die Halsbräune, Z.; — 3) das Euter (= vime), Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) der Klumpen, Fr.- C.; der Brocken: g. mesa, Rez.- C.; — 5) ein Krug mit engem Halse, Guts., Jarn., C.; — 6) = grčasta tabačna pipa: grgranje neosnažene grče, Jurč.; — 7) der essbare Lerchenschwamm, V.-Cig.
  48. grčánək, -nka, m. das Halszäpfchen, Mur.; — prim. grčanjek.
  49. grčánjək, -njka, m. die Kehle, die Gurgel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  50. gŕčast, adj. knorrig, knotig; — grčast pot, unebener Weg, Jap.- C.
  51. gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo- Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.- C.
  52. grčı̑n, m. mürrische Person, Cig.
  53. gŕčiti, -im, vb. impf. würgen, Guts., Mur.; — prim. grk-ati.
  54. gŕčiti se, -im se, vb. impf. breza se grči, die Birke masert sich, Cig.; — prim. grča.
  55. gȓčnica, f. das Astloch im Baume, Cig.
  56. gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.- Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.
  57. grdáš, m. = grdež, Cig.
  58. grdáše, f. pl., Poh.- C., pogl. gradaša.
  59. gȓdba, f. die Schmähung, der Schimpf, Fr.- C.
  60. gŕdən, -dna, adj. abscheulich, vzhŠt.- C.
  61. gȓdež, m. 1) der Abscheuliche (im moralischen Sinne); Jezusa so ti grdeži moriti hoteli, Ravn.; — 2) das Ungeziefer, Hal.- C.; — 3) der Makel, Cig., C.
  62. grdı̑ja, f. die Abscheulichkeit, ogr.- C.
  63. grdíłən, -łna, adj. entstellend, nk.; beschimpfend, lästerlich, Cig., Jan.; g. pomen, DSv.
  64. grdı̑n, m. der Abscheuliche; Mrežo si, pajek, grdin, nedolžnim mušicam nastavil, Zv.
  65. grdína, f. 1) die Abscheulichkeit, Valj. (Rad); — 2) ein abscheuliches Wesen: der Schurke, Valj. (Rad); das Gespenst, Rez.- C.; der Drache, Rez.- Baud.
  66. grdíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich abscheulich machen, Blc.-C.
  67. grdı̑nka, f. abscheuliches Weib, Cig., M.
  68. grdíš, m. = grdin, Valj. (Rad).
  69. grdíti, * -ím, vb. impf. 1) hässlich machen, entstellen, Cig., Jan.; — 2) lästern, beschimpfen, verleumden, Cig.; tadeln, Blc.-C.; — g. se, zanken, M., Tolm.- Štrek. (Let.); jaz bi mu že pokazal, pa se nečem ž njim grditi, Gor.; — 3) g. se, anekeln: grdi se mi kaj, vzhŠt.- C.; svet se mi grdi, M.; — 4) g. se, zürnen, Cig.; — 5) g. se, prahlen, Kast.- C.; levinji se lisica grdi, Vod. (Izb. sp.).
  70. gȓdnja, f. die Beschimpfung: grdnja tvoja ga ne žali, Levst. (Zb. sp.).
  71. grdóba, f. 1) die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit; veča grdoba se pač ne da misliti, Burg.; — 2) der Gegenstand des Abscheues: das Scheusal, der Greuel; ti grdoba! du Abscheulicher! du abscheuliches Ding! V grdobe strela trešči naj ognjena! Preš.
  72. grdóbəc, -bca, m. der Abscheuliche, Cig., jvzhŠt.
  73. grdóbən, -bna, adj. garstig, abscheulich, Jan.; grdobne strasti, Cv.
  74. grdobíčiti, -ı̑čim, vb. impf. hässlich machen, entstellen, Dol.
  75. grdobı̑n, m. = grdež 1), Cig., Jan.
  76. grdȏbnež, m. = grdež 1), Cig.
  77. grdóbnost, f. die Abscheulichkeit, Cig.
  78. grdǫ̑ča, f. die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit, ogr.- C.
  79. grdoglèd, -glę́da, adj. unfreundlichen Blickes: g. in širokopleč velikan, Jurč.; — scheelsüchtig, Mur., Jan.
  80. grdoglę̑dəc, -dca, m. der Scheelsüchtige, Cig.
  81. grdoglę́dən, -dna, adj. scheelsüchtig, Cig., Jan.
  82. grdoglę̑dež, m. der Scheelsüchtige, Mik.
  83. grdoglę́diti, -glę̑dim, vb. impf. scheel ansehen: oko, katero svojega očeta grdogledi, Ravn.; vaščanje so me prej grdogledili in mi nagajali, LjZv.; grdogledili so ga zato, da je govoril z gospodi po slovensko, LjZv.
  84. grdoglę̑dnica, f. die Scheelsüchtige, Cig.
  85. grdoglę̑dnik, m. = grdogledež, Cig.
  86. grdoglę́dnost, f. = grdogledost, Z.
  87. grdoglę́dost, f. die Scheelsucht, Cig.
  88. grdọ̑st, f. die Häßlichkeit, die Abscheulichkeit; tolika g. pijanega hlapca, Slom.
  89. grdóta, f. die Abscheulichkeit, M.; die Schmach, Cig., Kast.- C.; grdota in sramota, C.
  90. grdúh, m. abscheulicher Mensch, Ravn.- C., ogr.- M., Mik.
  91. grdúha, f. abscheuliches Weib, vzhŠt.- C.
  92. grdȗn, m. abscheulicher Mensch, Cig., ogr.- M.
  93. grdȗš, m. = grdavs, Cig.
  94. grę́ba, f. der Kloß, der Erdkloß, V.-Cig., Rib.- M.; s koreninsko grebo kaj presaditi, Cv.; g. sirovega masla, ein Striezel Butter, Cig., C., Nov., Gor.- M.; grebe sirovega masla se kisajo, če se zdajci maslo ne skuha, Vod. (Izb. sp.); — prim. nem. Griebe, C.
  95. grebálọ, n. der Kohlhaken (der Schmiede), Cig.
  96. grebástati, -am, vb. impf. kratzen, scharren, Mik., Dol.
  97. grẹ́bati, * -bam, -bljem, vb. impf. 1) scharren, Mur.; sneg g., Schnee schaufeln, Jarn.; — 2) kratzen, C.; — 3) = grobati, senken, gruben: trte g., Mur.
  98. grę̑bəc, -bca, m. die Griebe, Savinska dol.; — iz nem.
  99. grę̑bəljn, -ljna, adj. grebeljni ploščec, das Ofenkrückenblatt, Cig.
  100. grebę̑n, m. 1) der Wollkamm, die Krämpel, Cig., Jan., DZ.; — veliki g., die Flachsraufe, Fr.- C.; die Hechel, Jan.; — pren. na g. dejati koga, durchhecheln, ZgD.; pl. grebeni, = greben, Z.; na ahlah ali grebenih, Trub. (Post.); — z železnimi grebeni so njih trupla trgali, Jsvkr.; — 2) kammähnliche Dinge: der Weberkamm, Mur., Cig., C., Gor.; — die Nabe des Rades mit den Speichen, ogr.- C.; — das Kronrad ( z. B. in der Uhr), V.-Cig.; železno zobato kolo pri žagi, Notr.; — die Bezahnung am Hundehalsband, Cig.; — der Rückgrat, C.; lopatični g., die Schultergräte, Erj. (Som.); — der Hahnenkamm; g. mu raste (o človeku), es schwillt ihm der Kamm, Cig.; — der Rist am Pferdehals, Cig.; — der Grat ( mech., geogr.), Cig. (T.); die Klippe, das Riff, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Jes.; — der Gebirgskamm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — 3) razne rastline: zmajev g., die blaue Mannstreu (eryngium amethysticum), C., die Feldmannstreu (e. campestre), Cig., = lintvrnov g., Medv. (Rok.); — petelinov g., der Erdbeerspinat (blitum capitatum), Erj. (Rok.); — modrasov g., eine Art rothe Waldblume, C.

   40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA