Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (41.101-41.200)

  1. gradíšče, n. 1) die Burgstätte, der Ort, wo ein Schloss gestanden hat, Mur., Cig.; — 2) die Ringmauer, der Schlosswall, Mur., M.; — 3) eine mit Pfählen eingefriedete Stätte, M., Z.; prim. kolišče.
  2. gradı̑ščnica, f. die Palissade, V.-Cig., Notr.- M.
  3. gradı̑ščnik, m. der Schlossbauer, Cig.
  4. gradı̑telj, m. der Baumeister, Levst. (Nauk), nk.; — hs.
  5. gradíti, -ím, vb. impf. 1) einzäunen; vrt, travnik g.; — 2) zudämmen, deichen, Cig.; reko g., den Strom eindämmen, Cig., Jan.; — 3) bauen: hišo, cerkev g., ogr.- C., nk. ( hs.).
  6. gradjàn, -ána, m., nk., pogl. grajan.
  7. gradlı̑nəc, -nca, m. = graden, jvzhŠt.; (izgovarjajo tudi "graglinec", menda nam. gradninec?).
  8. 1. gradník, m. 1) der Verzäuner, Z.; tisti, ki plot dela, C.; — 2) der Schloss- oder Burghauptmann, Cig., Jan.; — der Schlossherr, Z.; Gradnik ga (krompir) rad v salati je, Npes.-K.; Na strmi grad, — Kjer mlad gradnik bolan leži, Preš.
  9. 2. gradník, m. = graden, Z.
  10. gradnják, m. = graden, Trst. (Let.).
  11. grȃdski, adj. Burg-, Schloss-, herrschaftlich, Mur., nk.; ( nav. grajski).
  12. gradščína, f., Levst. (Nauk), pogl. graščina.
  13. grāfičən, -čna, adj. h grafiki spadajoč, graphisch, nk.
  14. grāfika, f. risarstvo in pisarstvo, pos. diplomatiško pisarstvo, die Graphik.
  15. grafīt, m. neka rudnina, s katero se lahko piše, der Graphit, Cig. (T.).
  16. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.
  17. grȃhar, -rja, m. der Erbsenkäfer, Jan. (H.).
  18. gráhast, adj. 1) erbsenartig; grahasti kamen, der Erbsenstein, Cig.; — 2) gesprenkelt, tüpfelig, buntfleckig, Cig., Jan.; grahasta kokoš, Mik.
  19. grȃhəc, -hca, m. dem. grah, Mur.
  20. grȃhək, -hka, m. dem. grah, Jan.
  21. gráhišče, n. der Erbsenacker, Jan.; ( der Fisolenacker, Mur.); — prim. grah.
  22. grȃhka, f. = grašica, ogr.- C.
  23. grȃhlja, f. die Häringsmöwe (larus fuscus), Frey. (F.).
  24. gráhljast, adj. = grahast 2): grahljasta raca, kokoš, C., Lašče- Levst. (M.); grahljasta jajčka, Vrt.
  25. gráholj, m. = grahor, die Wicke (vicia), Z.
  26. gráholjica, f. poljska g., die Zaunwicke (vicia sepium), C.
  27. gráholjka, f. = graholj, C.
  28. gráholjnat, adj. = grahast 2): graholjnata kokoš, jvzhŠt.
  29. gráhor, -ra, m. die Wicke (vicia), Cig., SlGor.- C., Mik.; grahor ali grašica v žitu, Dict.; — pomladanski g., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), Tuš. (R.); — dišeči, španski g., spanische Wicke (lathyrus odoratus), Cv.
  30. gráhora, f. = grahor, grašica, Cig., C.; koža je bila kakor z grahoro posuta, LjZv.
  31. gráhorčica, f. 1) dem. grahorka; — 2) = grahasta kokoš, BlKr., Z.
  32. gráhorica, f. 1) = grahora, Cig., Jan.; (vicia sativa), Josch; divja g., die Vogelwicke (vicia cracca), Josch; — 2) = grahasta kokoš, BlKr.
  33. gráhorišče, n. das Wickenfeld, Jan.
  34. gráhorka, f. 1) = grahor, grašica, Z.; — 2) grahasta kokoš, BlKr.
  35. gráhornica, f. das Wickenstroh, Cig., C.
  36. grahornják, m. kruh iz grahora, ogr.- Pjk. (Črt.).
  37. grahǫ̑t, m. = grahut, grober Sand, Blc.-C.
  38. grahȗt, m. grobkörniger Sand, der Kies, Cig.
  39. grahúta, f. = grahut, C.
  40. grahútast, adj. feinkiesig: grahutasta zemlja, Z., C.
  41. 1. grája, f. 1) das Verzäunen: imamo dovolj graje = dovolj graditi, Notr.; — 2) das Zaunmaterial, Habd.- Mik.; — 3) die Verzäunung, der Zaun, Mur., Cig., Jan., Nov., Gor., Dol.; Na levi, desni kak leti Grmovje, graja, cesta! Preš.; — 4) der Damm, Mur., Cig., Jan.; mlinska g., das Mühlwehr, Cig.; grajo delati, dämmen, Cig.; — 5) der Bau (eines Hauses), ogr.- C.
  42. 2. grája, f. der Tadel, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn., nk.; brez vse graje in vsega madeža, Burg.; die Schmähung, Jan.; der Schimpf, Cig.; z grajami obložen, beschimpft, C.
  43. grajáč, m. der Tadler, Cig., nk.
  44. grajáłən, -łna, adj. tadelnd, nk.
  45. grajàn, -ána, m. der Burgbewohner, Cig., Jan.; kdor prebiva v gradu, Levst. (Nauk); — der Stadtbewohner, Ist.- C.; der Stadtbürger, Cig. (T.); der Bürger, Vrt., Cv. II. 2., DSv. III. 87.
  46. grajȃnski, adj. 1) = grajski ("grenskì"), Lašče- Levst. (Rok.), Cv.; — 2) bürgerlich, Civil-, Cig. (T.), DZ.; grajanske pravice, Nov.- DSv.; grajansko pravo, das Civilrecht, Cv.; (grajanskì, Cv.).
  47. grájati, -jam, -jem, vb. impf. 1) tadeln, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; vsakega graja, pa mu gre iz zob mahoma v nedra, der Tadel fällt auf ihn selbst zurück, BlKr.- M.; ne hvalim ga, pa ga tudi ne grajam, C.; — schmähen, SlGradec- C.; g. se, zanken: babe se grajajo, C.; — 2) graja se mi kaj, ich habe Abscheu vor etwas, Cig., C., Notr.
  48. grȃjək, -jka, m. = ograda, Št.- Valj. (Rad).
  49. grajeník, m. 1) die Pferche, die Schafhürde, Cig.; — 2) ein eingezäunter Waldanflug, Fr.- C.
  50. grajénje, n. das Verzäunen; — das Eindämmen; — das Bauen, Šol., nk.; prim. graditi.
  51. grájica, f. dem. graja; kleiner Tadel, SlGosp.- C.
  52. grȃjka, f. die Umzäunung, ogr.- C.
  53. gráka, f. neka ptica, Poh.- Trst. ( Nov.).
  54. grákati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Valj. (Rad); kavke grakajo, kajk.- Valj. (Rad), SlN.- C.
  55. grákniti, grȃknem, vb. pf. einen krächzenden Laut von sich geben, Z., Zora.
  56. graktáti, -tȃm, vb. impf. krächzende Laute von sich geben, Mur.
  57. grām, m. ednica nove utežne mere, das Gramm.
  58. gramáda, f. = grmada, Cig., Mik., Levst. (Zb. sp.).
  59. gramātičən, -čna, adj. slovničen, grammatisch.
  60. gramātik, m. slovničar, der Grammatiker, Jan., nk.
  61. gramātika, f. slovnica, die Grammatik.
  62. gramātikar, -rja, m. = gramatik, Cig., Jan.
  63. grámos, m. = gramoz, C., Levst. (Cest.).
  64. gramòz, -ǫ́za, m. der Schotter, Jan., Levst. (Nauk); grámoz, BlKr.- Levst. (Rok.).
  65. grámpa, f. 1) klümperiger Bodensatz, Cig., Jan.; oljna g., die Oeldrüse, Dict., Cig., Polj.; vinska g., der Weinstein, Z., M., Štrek.; — 2) die Rauhheit, die Unebenheit, Mur.; grampe naj bodo polikana cesta, Ravn.- C.; — prim. kor.-nem. gramp'l, bav. gramel.
  66. grámpast, adj. 1) voll Satz, Cig.; — 2) rauh, uneben, Jan.; grampasta skorja, cesta, M., C.; grampasta zemlja, klümperig, knollig, steinig, C., Pirc; pren. = robat, telebast, Slom.- C.
  67. grámzelišče, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ("gramzelše"), Gor.- Levst. (Zb. sp.); — prim. kor.-nem. grante, die Preiselbeere.
  68. grān, m. stara lekarniška utež: der Gran; zlatniški gran, der Ducatengran, Cel. (Ar.).
  69. 1. grȃna, f. 1) der Zweig, kajk.- Valj. (Rad), Cig., Jan., Mik., nk.; — pren. jugoslovanske grane Slovanov, SlN.; — 2) ein Unkraut, C.; die Quecke (triticum repens), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); — tudi: die Moorhirse (sorghum halepense), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  70. 2. grána, f. g. obročev na sodu, eine Reihe von Fassreifen, vzhŠt.- C.; — = rešta ( n. pr. kostanjev), BlKr.- DSv.
  71. granāt, m. der Granatstein, Cig., Jan., Cig. (T.).
  72. granāta, f. votla krogla napolnjena z razletnimi drobci, die Granate.
  73. granātast, adj. granatartig, Cig.
  74. granātən, -tna, adj. Granat-: granatno jabolko, Jan.
  75. granātnica, f. der Granatapfel, C.
  76. granatoīd, m. rombasti dvanajsterec, das Granatoid, Cig. (T.).
  77. gránes, m. der Vers, nk.; trohajski granesi, Levst. ( LjZv.); — stsl.
  78. granẹ́ti, -ím, vb. impf. leuchten: solnce grani, Mik. (V. Gr. I. 321.); luč skozi špranje grani, Mik. (Et.).
  79. gránezəlj, -zlja, m. 1) das Wiesel, SlGor.- C.; (izrekajo tudi: "grájnežəlj", SlGor.); — 2) der Bart vom Ohr bis zum Mund, Fr.- C.; — prim. granoselj.
  80. gránfor, m. neka ptica, ogr.- Valj. (Rad); (= krokar? C.).
  81. grángošje, n. das Grenzgebüsch, Valj. (Rad).
  82. grȃnica, f. die Landes-, Reichsgrenze, Mur., Cig., Jan., Mik.
  83. grȃničar, -rja, m. der Bewohner der einstigen Militärgrenze, der Grenzer, der Grenzsoldat, Mur., Cig., Jan., nk.
  84. grȃničarski, adj. Grenzer-; graničarski polk, das Grenzregiment, Cig., Jan.
  85. grȃničən, -čna, adj. die Grenze betreffend, Jan.
  86. grȃničica, f. dem. gran(ic)a; kleiner Zweig, Prip.- Mik.
  87. granītast, adj. granitartig; — Granit-, Cig.
  88. granītən, -tna, adj. granitisch, Granit-, Cig., Jan.; granitna skala, Cig.
  89. gráno, -nesa, n. der Vers, Šol., C., Zora; — stsl.
  90. gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.- C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. ( Vest. II. 60.).
  91. gránosljək, -səljka, (-sljəka), m. dem. granoselj, (gránoslek) Mur., SlGor.
  92. grȃntati, -am, vb. impf. fressen: krava granta sadje, Krn- Erj. (Torb.).
  93. gràp, grápa, m. die Egge, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  94. 1. grápa, f. vom Regen hohl ausgewaschener Weg, der Waldstromgraben, die Bergschlucht, Cig., C., Nov., Jes.; — der Abzugsgraben, Cig., Jan., C.; grapa na njivi, Vrtov.- C.
  95. 2. grápa, f. = grampa, Cig.
  96. grápast, adj. rauh, uneben, Cig., C.; glava peklenskega Škrata je pomaljala svoj dolgi, grapasti jezik, LjZv.; — prim. grampast 2).
  97. grápica, f. dem. grapa; das Grübchen, M.
  98. grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).
  99. grása, f. coll. zerhackte Nadelholzäste als Bedeckung der Kohlenmeiler, die Beflüschung, Cig., oder als Streu, C.; — prim. št.-nem. das Graßich.
  100. grȃsati, * -am, vb. impf. kopo g., den Kohlenmeiler mit Reisern bedecken, Cig., Gor.

   40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA