Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (41.001-41.100)

  1. gostožíliti, -žı̑lim, vb. impf. zwitschern, Cig., Jan.; durcheinander quiekend schreien (o otrocih), Lašče- Levst. (M.).
  2. gostožı̑rci, m. pl. die Plejaden, Mur., Cig., Jan., Met.
  3. gostožı̑rji, m. pl. = gostožirci, Cig.
  4. gostožǫ̑bnik, m. = devetogub, Dol.; (der Roden, der 4. Magen der Wiederkäuer, V.-Cig.?).
  5. 1. gošča, f. = gostitev 1), C.; — hs.
  6. 2. gǫ́šča, f. 1) das Dickicht, dichtes Gebüsch, dichter Wald; šel je v brezovo goščo trto rezat, Jurč.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Maische, Gor.; — die Biestmilch, Rez.- C.
  7. 1. goščénje, n. das Bewirten; — das Gastmahl, der Schmaus, (goščenjè) ogr.- Valj. (Rad), (goščénje) kajk.- Valj. (Rad).
  8. 2. goščénje, n. das Verdichten, Z.
  9. gǫ́ščera, f. nizka gošča, (Dickicht), ogr.- Valj. (Rad); (gúščara, kajk.- Valj. [Rad]).
  10. goščíca, f. = gošča 2), Mur.; der Oelsatz, Cig.
  11. 1. goščína, f. das Gastmahl, C.
  12. 2. goščína, f. = gostina, Valj. (Rad).
  13. gǫ̑ščnat, adj. gestrüppig, dicht verwachsen, C.
  14. goščóba, f. = goščava 2), Jan., C.
  15. goštȃra, f. = steklenica, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. gostara iz novogr. γαστέρα, Dan.
  16. gǫ́ta, f. die Fistel, Z.; rana na nogi, iz katere zmerom teče, C.; — prim. it. gotta, Gicht. (?)
  17. gǫ́tast, adj. fistulös, Blc.-C.
  18. gǫ́tica, f., nam. botrica, Slom.- C.; prim. goter.
  19. gǫ́tra, f., nam. botra, C.
  20. gōtski, adj. gothisch: gotski oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.).
  21. gǫ́za, f. der Hinterbacken, Mik.; — der Hintere, Levst. (Zb. sp.); — prim. 2. guza.
  22. gǫ́zati, -am, vb. impf. ohne Appetit essen, C.; — prim. gozniti in guzati.
  23. gòzd, gózda, m. der Wald, der Hochwald, der Forst; črni g., der Harzwald, der Nadelholzwald, Cig., Jan.; g. zarediti kje, einen Wald anlegen, Cig.
  24. gozdár, -rja, m. der Förster, Nov.- C., Erj. (Izb. sp.); — der Waldhüter, Guts.
  25. gozdárjenje, n. die Forstwirtschaft, Jan., Cig. (T.); gozdarjenja se učiti, SlN.
  26. gozdárski, adj. Förster-: gozdarsko učilišče, die Forstlehranstalt, DZ.
  27. gózdəc, -zdəca, m. dem. gozd, Valj. (Rad).
  28. gozdə̀k, -zdkà, m. dem. gozd, Cig., Valj. (Rad).
  29. gózdən, -dna, adj. zum Wald, Forst gehörig; gȏzdni čuvaj, der Waldhüter; gozdni red, die Forstordnung.
  30. gozdìč, -íča, m. dem. gozd, das Wäldchen, Cig.
  31. gozdíšče, n. die Waldstelle, C.; der Waldbestand, Blc.-C.
  32. gozdíti, -ím, vb. impf. verkeilen, V.-Cig., C.; — (wie einen Keil) hineinzwängen: mali stavek g. v velicega, Levst. (Zb. sp.); — bedrängen, Jan.
  33. gǫ́zdje, n. coll. Waldungen, Zora.
  34. gozdnaríca, f. die Försterin, Jan.
  35. gozdnárski, adj. Förster-, Forst-, Cig., Jan., nk.; gozdnarska služba; gozdnarska učilnica, Cig.
  36. gozdnàt, -áta, adj. bewaldet, waldreich, Cig., Jan., C.
  37. gozdníca, f. die Waldbirne, C.
  38. gozdník, m. der Forstbedienstete, der Förster, Cig., Jan., C.; vsa družina od črednika do gozdnika, Jurč.
  39. gozdnína, f. die Abgabe vom Walde, die Forstgebür, Cig., Jan., Blc.-C.
  40. gozdomę̑rəc, -rca, m. der Waldmesser, Cig.
  41. gozdorę̑ja, f. die Waldzucht, Cig., C., Bes.
  42. gozdoznȃnəc, -nca, m. der Forstkundige, Cig.
  43. gǫ́zəc, -zca, m. das Frauenunterkleid, Podkrnci, Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  44. gǫ́zniti, gǫ̑znem, vb. pf. kosten: še goznila ni juhe, C.
  45. gǫ́ž, m. = vož, die Natter, Dict., C.
  46. gǫ̑ž, -ı̑, f. 1) der Riemen, der den Dreschflegel mit dem Stiel verbindet; — 2) der Jochriemen, die Jochwiede, die die Deichsel an dem Joche festhält, Cig., Jan., M., Met., Štrek., Št.; (gož, m. Tolm.- Erj. [Torb.]); — das Pflugband, das den Pflugbalken mit dem Radgestell verbindet, Z.
  47. 1. gǫ́ža, f. = gož, f. 1), 2), Jan.; z gožo je cepec privezan, Gor.; — brez gože zapreči vole, Levst. (Zb. sp.).
  48. 2. gǫ́ža, f. der Kropf, Rez.- C., Goriš.- Erj. (Torb.); — der Hühnerkropf, Rez.- C.; — prim. it. gozzo, C., Štrek. (Arch.).
  49. gǫ̑žar, -rja, m. der Kropfige, C.
  50. gǫ́žati, -am, vb. impf. reiben, Cig.
  51. gǫ̑žca, f. dem. gož f.; = trtica, Ščav.- C.
  52. gožíca, f. = gožva 1), vzhŠt.- C.; gǫ́žica: Tudi gožic mi nasuči, Danj. (Posv. p.).
  53. gǫ̑žka, f. dem. gož f., Mur., Cig., BlKr., jvzhŠt.
  54. gožník, m. die Kerbe am Stiele des Dreschflegels, an welche der Flegel gebunden wird, Cig.
  55. gožnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, unverständlich reden, C.; prim. gognjati.
  56. gožnjetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf. = na nos govoriti, C.; prim. gognjati.
  57. grȃb, m. = graber, gaber, Jan. (H.), Levst. (Rok.).
  58. grabástati, -am, vb. impf. heftig kratzen, Z., Dol.
  59. 1. grábəc, -bca, m. = grabljač, Nov.- C.
  60. 2. grábəc, -bca, m. = vrabec, Štrek., Gor.
  61. grȃbək, -bka, m. kolikor se ( n. pr. sena) enkrat z grabljami pograbi, Nov.- C.
  62. grábəljščak, m. = grabeljnik, C.
  63. grȃbər, -bra, m. = gaber, vzhŠt.- C., Valj. (Rad).
  64. grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.- C.
  65. grȃbežnica, f. 1) noge grabežnice, die Greiffüße, Cig. (T.); — 2) die Raubfliege (asilida), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
  66. grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.- C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
  67. grábkinja, f. = grabljačica, C.
  68. grabljáč, m. der Recher, der Harker, Mur., Cig.; Za nas grabljače So pripravljene pogače, Danj.- Valj. (Rad).
  69. grabljačíca, f. die Recherin, C.
  70. grabljȃnje, n. das Rechen, Mur.
  71. grabljár, -rja, m. der Rechenmacher, Slom.- C., nk.
  72. grabljáti, -ȃm, vb. impf. rechen, harken, Mur., Cig., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  73. gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami ( Notr.), po grabljah ( Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče- Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.
  74. grábljenəc, -nca, m. ein großer Rechen mit sieben Zähnen, der beim Dreschen verwendet wird, V.-Cig.
  75. grabljenik, m., Cig., pogl. grabeljnik.
  76. grabljíca, f. 1) die Recherin, Cig., DSv.; — 2) grábljice, pl., dem. grablje, a) kleiner Rechen; — b) der Weberrechen, der Scheidekamm, V.-Cig.; — c) der Kleiderrechen, ogr.- C.
  77. grabljìč, -íča, m. = grabljač, der Recher, Cig., Polj.
  78. grabljı̑nje, n. Zusammengerechtes: z. B. Heu, Hal.- C.
  79. grábljišče, n. 1) der Rechenstiel; tudi: grabljíšče; — 2) die Scabiose (scabiosa sp.), Kras- Erj. (Torb.).
  80. grabǫ̑n, m. der Räuber, C.
  81. grabráča, f. gabrova palica, kajk.- Valj. (Rad).
  82. grȃbsati, -am, vb. impf. kratzen, C.
  83. grabúlja, f. = grabežnica, das Raubbein (der Insecten), Z.
  84. 1. grȃd, grȃda, gradȗ, m. 1) die Burg, das Schloss; cesarski g., die kaiserliche Burg; letni g., das Sommerschloss; gradove zidati v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; — 2) = mesto, die Stadt, Ist.- C., Krelj; — 3) pl. gradi, der Presskufenkranz, das Pressgesimse, Hal.- C.
  85. 2. gràd, gráda, m. = toča, Meg.- Mik., Jan., C., Vrt.; — hs.
  86. gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
  87. gradáša, f. der Wollenkamm, die Hechel, Z., C., Notr.; nav. pl. gradaše, Gor., Dol., Notr.; (gredaše) Cig., Jan., C., DZ.
  88. gradášanje, n. der Krämpelbeleg, (gred-) DZ.
  89. gradȃšar, -rja, m. der Kardätschenmacher, (gred-) Cig.
  90. gradášati, -am, vb. impf. = gradašiti, Cig.
  91. gradášice, f. pl. dem. gradaše, (gred-) Cig.
  92. gradášiti, -ȃšim, vb. impf. hecheln, krämpeln: g. volno, Dict., Notr.; (gred-), Jan.; — prim. it. cardeggiare, nem. kardätschen.
  93. grȃdba, f. 1) die Umzäunung, C.; — 2) der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Jan., Šol. ( češ.); — 3) der Bau, Cig., Jan., C.; ( hs.).
  94. grȃdəc, -dca, m. dem. grad, Mur.
  95. grȃdək, -dka, m. dem. grad, Mur.
  96. grádən, -dna, m. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Kras- Erj. (Torb.); (grádənj, -dnja, Štrek.).
  97. gradíca, f. kleine Umzäunung, M.
  98. gradı̑čək, -čka, m. dem. gradič; gradovi, gradiči in gradički, Slovan.
  99. gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.
  100. gradínast, adj. ruinenförmig, Cig. (T.).

   40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA