Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (40.901-41.000)

  1. gospodı̑čna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.- Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  2. gospodı̑čnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Solkan pri Gorici- Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Bilje- Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
  3. gospodı̑čnik, m. neko jabolko, Cig.
  4. gospodı̑n, m. = gospod, gospodar, Habd.- Mik., Danj.- Valj. (Rad), Rez.- Baud.
  5. gospodínjiti, -ı̑njim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.
  6. gospọ̑dnica, f. = gospojnica: velika, mala g., Groß-, Kleinfrauentag, Mur., Cig., Danj.- Mik., Dolnje Kor.- Jarn. (Rok.).
  7. gospódnji, adj. 1) des Herrn (Gottes), Mik.; v gospodnjem imenu, Krelj; gospodnji duh, gospodnje ime, Dalm.; gospodnji angel, Kast.; gospodnje leto, das Jahr des Heils, Cig. (T.); — 2) herrschaftlich, Herren-, V.-Cig., Jan.; gospodnja služba, Herrendienst, Cig.
  8. gospǫ̑jnica, f. 1) velika, mala g., der Groß-, Kleinfrauentag, Jan., C., Št.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  9. gospǫ̑jščnica, f. die Sumpfleberblume (parnassia palustris), Medv. (Rok.).
  10. gospon, m. = gospod, Habd.- Mik., ogr.- Mik.; iz: gospodin.
  11. gosponič, m. dem. gospon, Prip.- Mik.
  12. gospǫ́ska, f. die Obrigkeit, die Behörde; mestna g., der Stadtmagistrat, Dict.; — pogl. oblastvo.
  13. gospóski, adj. Herren-; gosposka zbornica, das Herrenhaus, nk.; den Herrenleuten gehörig, sie betreffend, ihnen entsprechend; gosposke šege, po gosposko živeti, oblačiti se.
  14. gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.- C.
  15. gospǫ́ščinski, adj. Herrschafts-: g. grb, Cig.
  16. gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.- Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.- Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.- C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
  17. gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.- Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.- jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — ( compar. gostejši, gošči, C.).
  18. gostáč, m. der Miethwohner, der Inwohner, Cig., Jan., Gor., nk.; gostači, Miethleute, Cig.; gostačev g., der Afterinwohner, Cig.
  19. gostáčək, -čka, m. dem. gostač, Cig.
  20. gostȃčka, f. die Miethwohnerin, die Inwohnerin, Cig.
  21. gostarı̑ja, f. 1) = gostaštvo, M.; — 2) po nem. Gasterei, Cig., Jan., Jsvkr., Bas.
  22. gostarína, f. das Tafelgeld, Jan.
  23. gostáščina, f. der Miethwohnerzins, der Inwohnerzins, V.-Cig., Jan., Nov.
  24. gȏstba, f. das Gastmal, die Gasterei, Cig., Jan., C., Zora.
  25. góstən, -tna, adj. 1) = pogostljiv, gastfrei, Cig., Jan.; — 2) Gast-: gostna pravica, das Gastrecht, Jan.
  26. gostẹ́ti, -ím, vb. impf. = gostiti se, dicht werden, Jan. (H.).
  27. gostı̑, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.- Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost ( acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).
  28. gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.- Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.
  29. gostíč, m. = 2. gostivec, der Condensator, Jan. (H.).
  30. góstij, m. = gostač, Mik.
  31. 1. góstija, f. 1) = gostja 1), Mik.; — 2) = gostja 2), LjZv.
  32. 2. gostı̑ja, f. die Gasterei, der Schmaus; gostijo napraviti; na gostijo povabiti.
  33. gostı̑łna, f. = gostilnica, nk.
  34. gostı̑łnica, f. das Gasthaus, das Wirtshaus, Cig., Jan., nk.
  35. gostı̑łničar, -rja, m. der Gastwirt, Cig., Jan., nk.
  36. gostı̑łničarica, f. = gostilničarka, Jan. (H.).
  37. gostı̑łničarka, f. die Gastwirtin, nk.
  38. gostı̑łničarski, adj. Gastwirt-: g. obrt, nk.
  39. gostı̑łničən, -čna, adj. Gasthaus-, Wirtshaus-, nk.
  40. 1. gostı̑łnik, m. 1) = gostilničar, Cig., Jan., ZgD. ( stsl.); — 2) der Gastgeber: posloviti se pri gostilniku, Jurč.
  41. 2. gostı̑łnik, m. der Condensator, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  42. gostı̑łniški, adj. Gasthaus-, Cig., nk.
  43. 1. gostílọ, n. = gosti, Cig., Jan., Slom.- C.
  44. 2. gostílọ, n. der Condensationsapparat, Cig. (T.).
  45. 1. gostína, f. das Gastmal, Jan.
  46. 2. gostína, f. 1) = gošča, das Dickicht, Cig., Fr.- C.; — 2) die Dichte, Valj. (Rad).
  47. gostı̑nčar, -rja, m. = gostilničar, Jan., Ravn.; — prim. gostinec.
  48. gostı̑nčarica, f. = gostilničarica, Jan.
  49. gostı̑nəc, -nca, m., Jan., ( češ.), pogl. gostilnica.
  50. gostı̑nica, f. ( stsl.) Ravn., pogl. gostilnica.
  51. góstinja, f. 1) weiblicher Gast, Let.; mehkužnost in lahkoživnost sta mu ostali neznani gostinji, LjZv.; — 2) die Inwohnerin, (gostnja), Met.
  52. gostı̑nski, adj. Gast-, Jan.; gastfreundlich: gostinski počastiti koga, Let.; gostinska zveza, gastfreundschaftliche Verbindung, Zv.; — prim. hs. gostinski, kar pripada gostom.
  53. gostíšče, n. 1) das Einkehrhaus, das Hospiz, Cig., C.; gostišče na gori sv. Bernarda, nk.; — das Hotel, SlN., Zora; — 2) = gosti, C.
  54. gostı̑telj, m. der Bewirtende, der Gastgeber, Jan., Let.
  55. 1. gostíti, -ím, vb. impf. 1) bewirten; g. koga, jemanden bewirten, jemandem ein Mahl veranstalten; — pren. tako me je gostil = take mi je pravil, Glas.; — 2) g. se, schmausen; g. se s kako rečjo, sich etwas wohl schmecken lassen, jvzhŠt.
  56. 2. gostíti, -ím, vb. impf. dicht machen, verdichten; eindicken; g. sol, gradieren, Cig.; condensieren, Cig. (T.); g. se, dicht werden, sich verdichten; iskre se goste, Jan.; dick werden (o tekočinah); — (besede) g., schnell reden, Cig.
  57. góstja, f. 1) die Gastin, Jan., Vrt.; — 2) die Inwohnerin, Cig., Jan.; — prim. gostija.
  58. góstje, n. = gostí, BlKr.- M.; g. napraviti, Cig.; — v gostje iti, priti, als Gast kommen, einen Besuch machen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv., Polj.; Kdaj boš ti sestričica V gostje k nama li prišla? Npes.-K.; K meni pa moj brat v gostje gre, Npes.-K.; v g. vabiti, povabiti, zugaste bitten, Meg., Krelj, Dalm.; v g. se komu ponuditi, sich jemandem als Gast anbieten, Vrt.; z nobenim gostjem, Ravn.; — v gostje mi hodi = spehuje se mi (o jedi), Polj.; (po Mik. (V. Gr. III. 140.) prav za prav acc. = gosti, gostje; — gen. gostjȃ, Polj.).
  59. gostljàt, -áta, adj. dicklich, Cig., C.
  60. gostníca, f. 1) die Kosthalterin, Cig.; — 2) das Gastzimmer, Jarn., Mur.; — 3) neka hruška, Šebrelje- Erj. (Torb.).
  61. gostník, m. 1) der Kosthalter, der Restaurateur, Cig.; der Gastgeber, Hip. (Orb.); — 2) der Schmauser, Jan.
  62. gostniti, -nem, vb. pf. dicht werden, Rez.- C.
  63. gostnja, f., nam. gostinja, Mik.
  64. gostnjak, m., Mur., pogl. gostač.
  65. góstnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig.
  66. gostóba, f. = gostost, Cig.
  67. gostobesẹ́dən, -dna, adj. redselig, wortreich, Jan., Cig. (T.), Zv., Levst. (Zb. sp.).
  68. gostobesẹ́dnost, f. die Redseligkeit, Zv.
  69. gostǫ̑ča, f. = gostost, Mur., Cig.
  70. gostodìh, -díha, m. schnelles Athmen: g. se človeka loti, kadar gre v hrib, Dol.
  71. gostoímrast, adj. dichtaderig (o lesu), C.
  72. gǫ́stọkrat, adv. oftmals, Mur., Cig., C., Danj. (Posv. p.), Zora.
  73. gǫ́stọkratən, -tna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., C.
  74. gostolàs, -lása, adj. dichthaarig, Cig.
  75. gostolẹ̑nje, n. das Gezwitscher, der Schlag der Vögel, Cig.
  76. gostolẹ́sən, -sna, adj. dichtwaldig, Cig.
  77. gostolẹ́tən, -tna, adj. dichtaderig, feinaderig (o lesu), Cig., Jan.
  78. gostolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, schmettern, trillern (o ptičjem petju), Cig., Jan., Mik.; — pren. gostolela mu je svoje besede na uho, Let.; meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa, Jurč.; — geschwind reden, Cig.
  79. gostolìst, -lísta, adj. dichtbelaubt, Jan.
  80. gostolístən, -tna, adj. dichtbelaubt, Cig., Jan.
  81. gostoljùb, -ljúba, m. kdor goste ljubi, der Gastfreund, Cig., Jan.
  82. gostoljùb, -ljúba, adj. = gostljuben, Cig., Jan., Let., Levst. (Zb. sp.).
  83. gostoljúbən, -bna, adj. gastfreundlich, Jan., nk.
  84. gostoljȗbje, n. die Gastfreundlichkeit, Jan.
  85. gostoljúbnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig., Jan., nk.
  86. gǫ̑stoma, adv. häufig, ogr.- M.
  87. gostoməglę̑n, adj. dicknebelig, Cig.
  88. gostomèr, -mę́ra, m. der Dichtigkeitsmesser, das Aräometer, Cig., Jan.; Cig. (T.), DZ. g. z lestvico, das Scalenaräometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); odstotni g., das Procentenaräometer, Sen. (Fiz.).
  89. gostonòg, -nǫ́ga, m. die Mauerassel, Cig.; gostonogi, Schnurasseln (julidae), Erj. (Ž.); navadni gostonog, die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.).
  90. gostonǫ̑žnica, f. die Scherenassel, Cig.
  91. gostopę́rən, -rna, adj. = gostopernat, Jan.
  92. gostopę̑rnat, adj. dichtbefiedert, Cig.
  93. gostopèt, -pę́ta, adj. mit kleinen und schnellen Schritten: gostopeto stopicati, Jurč.
  94. gostorǫ́žən, -žna, adj. reich an Trieben, dicht: gostorožno trsje, Raič ( Let.).
  95. gostosẹ̑jci, m. pl. = gostosevci, Jap., C.
  96. gostosẹ̑jčiči, m. pl. = gostosevci, C.
  97. gostostrẹ̑łka, f. die Mitrailleuse, nk.
  98. gostóta, f. die Dichte, Cig., Jan., Cig. (T.).
  99. gostožę̑rci, m. pl. = gostožirci, Valj. (Rad).
  100. gostožę̑rčiči, m. pl. = gostožirci, Dalm.

   40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA