Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (40.801-40.900)

  1. gornı̑ja, f. gorniški urad, Cig.
  2. gǫ̑rnik, * m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.- Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
  3. gornína, f. = gornica 2), SlN., jvzhŠt.
  4. gornı̑ški, adj. das Bergrecht betreffend, Z.
  5. gornják, m. 1) der Oberländer, der Bergbewohner, C.; — 2) der von den Gebirgen her wehende Wind, der Bergwind, Cig.; der Nordwind, C.; der Westwind, Jarn.; gọ̑rnjak: sivi sever, mrzli zdolec, suhi gornjak, Saleška dol.- Kres (IV. 404.); — 3) kdor je gornico ali gornino plačeval (pred 1848. l.), Valj. (Rad); — 4) gọ̑rnjak, gornji del kake reči, Valj. (Rad); — der Oberschlusssatz (propositio praemissa maior), Cig. (T.).
  6. gọ̑rnji, adj. der oberhalb oder oben befindliche, der obere; g. konec, das obere Ende; gornja ustnica, die Oberlefze; gornja hiša, die Bodenkammer, Cig.; — prim. gorenji.
  7. gọ̑rnjica, f. 1) das obere Stockwerk des Bauernhauses, das Obergemach, das Bodenzimmer, Cig., C., Burg., Vrt.; (gornica:) On puhne v svitlo gornico, Vod. (Pes.); — 2) das Rauchloch, das Luftloch eines Zimmers, C.
  8. gǫ̑rnọ, n. = gornica, gornina, das Bergrecht, C., Mik.
  9. gornostȃj, m. das Hermelin, Jan., C.; — rus.
  10. gorogrȃnščica, f. neka trta, Celje- Erj. (Torb.).
  11. gorokàz, -káza, m. die Gebirgskarte, Cig. (T.).
  12. goropìs, -písa, m. die Orographie, Jan., Cig. (T.).
  13. goropı̑səc, -sca, m. der Orograph, Cig., Jan.
  14. goropísən, -sna, adj. orographisch: goropı̑sni zemljevid, die Gebirgskarte, Jes.
  15. goropı̑sje, n. die Orographie, Cig., Jan.
  16. gorostàs, -stása, m. der Riese, Cig. (T.), Prip.- Mik.; — hs.
  17. gorostásən, -sna, adj. riesig, nk.; — hs.
  18. górski, adj. Berg-, Gebirgs-; gorsko jezero, der Gebirgssee; — gorska gospoščina, die Bergobrigkeit, staro pismo iz l. 1630.- Let. 1887., 313.
  19. gǫ̑ršati, -am, vb. impf. verschönern, Cig.; — g. bolnika, einen Kranken aufbringen, Cig.; — prim. gorši 2).
  20. gǫ̑rščak, m. 1) = gornik 1), staro pismo iz l. 1630.- Let. 1887., 314.; — 2) der Berghold, Hal.- C.; — 3) der Wildbach, C., Z.
  21. górščina, f. 1) die Berggegend, C.; — 2) das Bergrecht, die Berggiebigkeit, Cig., Rec., LjZv.; kmet nam daje desetino in gorščino, LjZv.; — 3) der Bergholdenbesitz, Rec.
  22. gǫ̑rščnik, m. die Blaumeise (parus coeruleus), Frey. (F.).
  23. goršek, m., v starih listinah, pogl. gorščak 1).
  24. gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, Savinska dol.- DSv.; gorša dekleta, Npes.- Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.
  25. goršica, f. = gorčica, Cig., Jan.
  26. goršı̑čnica, f. Cig., pogl. gorčičnica.
  27. gȏrta, adv. = gori, hinauf, KrGora- DSv.
  28. gortánəc, -nca, m., Cig., pogl. grtanec.
  29. gorúha, f. der Meersenf (bunias erucago), C.; — prim. stsl. goruha, Senf.
  30. gorȗp, adj., Levst. (Zb. sp.), pogl. gorjup.
  31. gorúšica, f. der Senf, Guts.- Cig., Jan. ( stsl., hs.); — die senfblättrige Zackenschote (bunias erucago), Z.
  32. gorúšičən, -čna, adj. Senf-, Jan.
  33. gọ̑s, gosı̑, f. die Gans; siva ali divja g., die graue Gans, die Wildgans (anser cinereus), Erj. (Ž.).
  34. gọ̑sa, f. = gos, Cig., Polj.
  35. gosák, m. 1) der Gänserich; — 2) (šaljivo) der Ehemann (während des Wochenbettes des Weibes), vzhŠt.- C.
  36. gosár, -rja, m. 1) der Gänsehirt, Cig., C., Z., Zora; — 2) der Gänsehändler, Cig., Jan.
  37. gosaríca, f. 1) die Gänsehirtin, Cig.; — 2) die Gänsehändlerin, Jan.
  38. gosaríčica, f. das Gänsemädchen, Cig.
  39. gọ̑sče, -eta, n. das Gänschen, C.
  40. gọ̑sčica, f. dem. goska, Cig.
  41. gosè, -ę́ta, n. das Gänseküchlein, Cig., C.
  42. gosę́čji, adj. = gosji, ogr.- C.
  43. gǫ́səłn, -łna, adj. Geigen-, Violin-, Z.
  44. gǫ̑səłnik, m. das Geigenfutteral, Cig.
  45. gosəłnják, m. = goselnik, Jan.
  46. gǫ́səłski, adj. Geigen-, Violin-, Cig., Jan.; goselska šola, Zora.
  47. gosẹ̑nica, f. 1) die Raupe; svilna g., die Seidenraupe, Cig., M.; — 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C., Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, Savinska dol.; prim. pasjica 2); — gǫ́senica (gosenica), Št.
  48. gosẹ̑ničar, -rja, m. 1) der Raupenleser, Cig.; — 2) rumenonogi g., die gelbbeinige Raupenschlupfwespe (microgaster glomeratus), Erj. (Ž.).
  49. gosẹ̑ničarka, f. die Raupenfliege (tachina), Erj. (Z.).
  50. gosẹ̑ničən, -čna, adj. Raupen-, Cig., Jan.; — raupig, Jan. (H.).
  51. gosẹ̑ničji, adj. Raupen-, V.-Cig., Jan.; goseničja preja, Vrt.; goseničji mešički, Levst. (Nauk).
  52. gosẹ̑ničnik, m. dreiblättriger Vogelfuß (ornithopodium scorpioides), C.
  53. gosẹ̑nka, f. = gosenica 1), Mur.
  54. gosę́r, -rja, m. der Gänserich, C.
  55. gosę̑tina, f. das Gänsefleisch, Mur., Cig., Jan., ogr.- C.
  56. gosìč, -íča, m. das Gänschen, Valj. (Rad); (gọ̑sič, Dict.).
  57. gosı̑njak, m. 1) der Gänsestall, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Gänsekoth, Mur., Cig., Jan.
  58. gosínji, adj. = gosji, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
  59. gosják, m. 1) = gosak, Mur., Cig., Jan.; — 2) gọ̑sjak, der Gänsekoth, Cig., Mik.
  60. gọ̑sje, n. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C. (?)
  61. gosjenòg, -nǫ́ga, m. neka trta: der Gänsefüßler, C.
  62. gọ̑ska, f. dem. gos, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — = gos, Mur., Dol.- Cig., jvzhŠt.
  63. gǫ̑slanje, n. das Geigen, Cig.; Kako mu goduje goslanje to! LjZv.
  64. goslár, -rja, m. 1) der Geiger, der Violinspieler; gǫ́slar, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Geigenmacher, Mur., Cig., Jan.; — 3) der kleine Steißfuß (colymbus minor), Cig.; der schwarzhalsige Seetaucher (eudytes glacialis), Frey. (F.); — 4) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Z., Nov.
  65. gosláriti, -ȃrim, vb. impf. den Geiger abgeben, geigen: g. po krčmah, SlN.
  66. gǫ́slast, adj. geigenförmig, Cig., Jan.
  67. gǫ̑slati, -am, vb. impf. 1) geigen, fiedeln, Dol.- Cig., Jan.; Pa stopam in goslam, kar moči mi, LjZv.; — 2) prügeln, M., Z.
  68. gǫ́słe, -səł, f. pl. = gosli, Cig., jvzhŠt.
  69. gọ̑sle, -eta, n. das Gänschen, Jarn.
  70. gǫ́sli, f. pl. 1) die Geige, die Violine; na gosli gosti, die Geige spielen; — 2) die entblößte Mannesbrust; gosli kazati, die Brust entblößt haben.
  71. gǫ́slice, f. pl. = goselce, Jan.
  72. gọ̑sman, m. der Gänserich, Blc.-C.
  73. gospá, -ę́, f. die Frau, als Titel einer weiblichen verheirateten Standesperson; milostiva (milostljiva) gospa! gnädige Frau! gospa mati; imenitna gospa; — die Dame: gospodje in gospe, Herren und Damen, nk.; — die Herrin; gospa vsega sveta, ogr.- Valj. (Rad).
  74. gospáča, f. die Frau ( zaničlj.), kajk.- Valj. (Rad); kuštrave gospače, SlN.
  75. gospẹ̑jski, adj. Frauen-, Damen-, Jan. (H.).
  76. gospẹ́n, adj. der Frau, C., Z.
  77. gospẹ́nji, adj. 1) der Frau, Mik.; gospenji lasje (adiantum), Dict.- Mik.; — 2) = gospinski, Jan.
  78. góspica, f. 1) das Fräulein, nk. (po hs.); gospíca, Valj. (Rad); — 2) der Silberstrich oder der Kaisermantel (argynnis Paphia), Cig., C., Erj. (Ž.); — 3) die Wasserjungfer (calopteryx sp.), Notr.- Erj. (Torb.).
  79. gospínja, f. = gospodinja, Mik. (V. Gr. II. 143.).
  80. gospínji, adj. = gospenji 1): gospinji cvet, das niedergestreckte Hartheu (hypericum humifusum), Medv. (Rok.).
  81. gospínjščica, f. neka trta, Celje- Erj. (Torb.); die Frauentagtraube, früher blauer Klevner, Trumm.
  82. gospínski, adj. Frauen-, Damen-, Cig.
  83. gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; ( gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.- Mik., Krelj- C.).
  84. gospóda, f. coll. die Herrenleute, der Herrenstand; kar gospoda stori krivo, kmetje plačati morajo živo, Cig.; die Herrschaft(en); gospoda so se nekam odpeljali, die Herrschaften sind ausgefahren, Cig.; častita gospoda! geehrte Herren (und Damen)! Gospoda vsi pritrdijo, Npes.-K.; Gospoda se pogledajo, Npes.-K.; Naj gospoda pije vodo, Ker za vince ne (u)trpi, Npes.- Mik.; — gen. tudi: gospodę̑.
  85. gospodár, -rja, m. der Hauswirt; kje je gospodar; dober gospodar biti, guter Wirt sein; — der Dienstgeber; kakršni gospodarji, taki posli, wie der Herr, so der Knecht; — der Besitzer, der Eigenthümer; g. kake kupčije, ladje, rudnika itd., Cig.; der Lehrherr, der Meister eines Gewerbes; — der Beherrscher: Bog je vsega sveta g., — g. biti čegav ali komu, über jemanden zu befehlen haben; tukaj nisi ti gospodar, hier hast du nichts zu befehlen; jaz ga nisem g. = ne morem mu zapovedovati, Podkrnci- Erj. (Torb.); ne biti samega sebe g., außer sich sein, Cig.; denar gospodar, Geld regiert die Welt.
  86. gospodȃrčək, -čka, m. dem. gospodarec: bajeslovno bitje; dober duh (v nar. pripovedkah), Glas. II. 115.
  87. gospodárčən, -čna, adj. = gospodaren, Jan.
  88. gospodárən, -rna, adj. wirtschaftlich, haushältig, V.-Cig., Jan., Gor.- DSv.
  89. gospodaríca, f. = gospodinja, Mur., Cig.
  90. gospodaríčica, f. dem. gospodarica, Dict.- Mik.
  91. gospodarı̑tən, -tna, adj., Mur., pogl. gospodaren.
  92. gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.- Jan. (Slovn.).
  93. gospodȃrnica, f. die Haushälterin, Mur.; die Meierin, Jan.
  94. gospodȃrnik, m. der Haushälter, Mur., Ravn.; der Meier, der Oekonom, Jan.
  95. gospodárnost, f. die Haushältigkeit, die Kunst gut zu wirtschaften, die Oekonomie, Cig., Jan., Slom.; to veleva g., das verlangt die Rücksicht auf die Oekonomie, Levst. (Cest.); z umno gospodarnostjo imetek pomnožiti, Slovan.
  96. gospodárski, adj. einen Hausherrn betreffend, ihm entsprechend, Wirtschafts-, Oekonomie-; gospodarski opravki; gospodarsko ponosen, Glas.
  97. gospọ̑dək, -dka, m. dem. gospod, = gospodič; vzdihujoči gospodki, Levst. (Zb. sp.).
  98. gospodìč, -íča, m. das Herrchen, junger Herr, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Edelknabe, der Junker, Rez.- C.
  99. gospodı̑čək, -čka, m. dem. gospodič; das Herrchen, Jan.
  100. gospodı̑čič, m. dem. gospodič; das Herrchen; der Edelknabe, der Junker, Mur., Cig., Dalm.

   40.301 40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA