Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (40.701-40.800)


  1. gonjáč, m. 1) der Viehtreiber, Mur., Cig., Jan.; — kdor vpreženo živino pri pluženju goni, Pjk. (Črt.); — 2) der Treiber auf der Jagd, Cig., LjZv., BlKr.; — 3) der Radtreter, Cig.
  2. gonjačíca, f. die Treiberin, Cig.
  3. gonjȃj, m. 1) die Ackerbeetlänge, vzhŠt.- C.; — 2) ein Ackertheil, vzhŠt.- C.; (soviel man an einem Tage [oder von einer Fütterung bis zur anderen, Z.] umackern kann, Mur.).
  4. gonjáti, -ȃm, vb. impf., Podgorje v Istri- Erj. (Torb.), pogl. vonjati.
  5. gǫ̑njba, f. 1) = 1. gomba, C., Zora; — 2) = gonja 2), Mur.
  6. gonjeník, m. das Getriebe, (die Triebfeder, das Triebrad), Cig. (T.).
  7. gonjénje, n. 1) das Treiben; — 2) das Brunften, Cig.
  8. gonjetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = gondrati, C.
  9. gonka, f. das Floß, C., DZ. ( rus.); pogl. plav.
  10. gonóba, f. der Schaden, das Verderben, Mur., Mik.
  11. gonóbən, -bna, adj. verderblich, Mur.
  12. gonobíti, -ím, vb. impf. Eintrag thun, verderben, zugrunde richten, Mur., Cig., Mik.; g. dete, Vod. (Bab.); tudi: gonóbiti.
  13. gonǫ̑tka, f. das Räthsel, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  14. gonǫ̑tnik, m. der Wahrsager, Habd.- Mik.
  15. gǫ̑nta, f. die Schindel, V.-Cig.
  16. gǫ̑ntar, -rja, m. der Schindelhauer, Cig.
  17. gòr, adv., pogl. gori.
  18. góra, f. 1) ein hoher Berg; solnce gre za goro, die Sonne verschwindet hinter dem Berge; pl. gore, das Gebirge; v gorah, im Gebirge, in den Bergen; — 2) der Bergwald, Cig.; v goro iti po drva, LjZv., jvzhŠt.; — 3) = gorica, der Weinberg, Cig., C., Rec.
  19. goračína, f. die Anhöhe, die Höhe des Berges, Mur., C.
  20. górah, adv., C., pogl. gori.
  21. gȏrama, adv., C., pogl. gori.
  22. goràn, -ána, m. = gorjan, Cig., Jan., M.
  23. gọ̑ranji, adj. = gorenji, Jan., C., Dol.
  24. górast, adj. bergicht, Cig., Jan.; — bergig, Mur., Mik.
  25. goratína, f. die Gebirgsgegend, C.
  26. gorátost, f. die Gebirgigkeit, Zora.
  27. gorčíca, f. 1) die Wärme, C.; g. v licih, die Schamröthe, ZgD.; — 2) der Senf, Mur., Cig., Jan., Nov.; bela g., der weiße Senf (sinapis alba), Tuš. (R.); — 3) (na Dol. napačno nam. ogrščica, Raps).
  28. gorčı̑čar, -rja, m. der Senfhändler, Cig.
  29. gorčíčast, adj. senfartig, Cig.
  30. gorčíčən, -čna, adj. 1) Senf-, Mur., Cig., Jan.; gorčično zrno, Cig., Jan.; — 2) = jezen, C.
  31. gorčı̑čnica, f. die Senfbüchse, (goršičnica) Cig.
  32. gorčína, f. die Bitterkeit, Valj. (Rad).
  33. górẹ, adv. = gori, Mur.
  34. górəc, -rca, m. der Gebirgsbewohner, V.-Cig., Jan., Dol.- Z.; gorci: tako sami sebe imenujejo goriški gorjanci, Goriš.
  35. gorečíca, f. 1) die innere Hitze ( z. B. im Kopf), Lašče- Levst. (Rok.); — g. se je razlivala po licih krasotice, Zora; — 2) das Sodbrennen; — 3) gorę́čica = gorečnost, Jan.; — 4) der Enzian (gentiana), Medv. (Rok.).
  36. gorečína, f. die Hitze, Cig., Jan.
  37. gorę̑čnež, m. der Zelot, Jan. (H.).
  38. gorę̑čnica, f. der Kranichschnabel (pelargonium sp.), Krn- Erj. (Torb.).
  39. gorę̑čnik, m. der Eiferer, der Zelot, Cig., Jan., ZgD.
  40. gorę́čost, f. = gorečnost: vest zaspi, g. ugasne, Škrb.- Valj. (Rad); g. za domovino, Vrtov.
  41. górək, -rka, adj. 1) warm; na gorkem biti, in der Wärme sich befinden; gorke jedi, warme Speisen, gorke vode = toplice, C.; — še sem ves g., erhitzt, Jan.; gorko komu pritisniti, jemandem eine derbe Ohrfeige geben, Cig.; gorke solze točiti, Cig.; — pri gorkem dejanju prijeti, auf frischer That betreten, DZ.; — 2) biti komu g., jemandem gram sein, grollen, Cig., Jan., Kr.; g. nad kom, über jemanden aufgebracht, C.; — gorka me zgrabi, ich werde aufgebracht, C.; — 3) = grenek, Mur., Jan., Kast.- C., Mik.
  42. górẹka, adv. = gori, C.
  43. górẹł, -rẹ̑la, adj. heiß: o goreli suši, Ravn.- Mik.
  44. gorẹ̑łəc, -łca, m. gorelci, dickes Astholz, (gorevec?) Ig.
  45. gorẹlíšče, n. = pogorišče, Cig.
  46. gorẹ̑łka, f. = premog, Frey. (Rok.).
  47. górən, -rna, m. das Stockwerk: hiša z enim gornom, na en goren, Jan., Celovška ok.; menda bolj prav: gorenj.
  48. górən, -rna, adj. Berg-: gorno pravo, das Bergrecht, Cig.; = gorna pravica, Jan.; gorni gospod, der Bergherr, Rec.; gorno posestvo, dem Bergrecht unterworfen, jvzhŠt.
  49. gorẹ̑nje, n. das Brennen; gorénje, Valj. (Rad).
  50. gorẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner des Oberlandes, der Berge; — 2) = gorenji veter, der Nordwestwind, C., Gor.
  51. gorẹ̑nji, adj. oberhalb befindlich, der obere; na gorenjem konci, am oberen Ende, gorenji veter, der Oberwind, Z.; — tudi: gọ̑rẹnji, (kar se nav. govori gọ̑ranji).
  52. gorẹ̑st, f. die Bitterkeit ( fig.), DSv.; prim. stsl. gorjestь, die Bitterkeit.
  53. górẹšnji, adj. oben befindlich, obig, C.
  54. gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.
  55. gorgráti, -ȃm, vb. impf. girren, V.-Cig.
  56. gorgúkati, -kam, -čem, vb. impf. = gorgrati, C.; gorgukal sem kakor golob, Dalm.
  57. góri, adv. 1) oben; tam gori, droben; gori omenjen, obenerwähnt, Jan., nk.; — 2) hinauf; gori in doli, auf und ab; — gori! auf! (po nem.): Gori, gori! brodniki! Nas boste črez vozili, Npes.-K.
  58. 1. goríca, f. dem. gora 1), das Berglein; der Hügel; pl. gorice, das Kleingebirge, Cig. (T.); — 2) (vinska) gorica, der Weinberg; — 3) der Hofplatz, Jarn., C.; der Hofplatz vor den Ställen, Jarn., C., BlKr.; ovčja g., der Schafhof, C.; — der Markt- oder Dorfplatz, C.; — (na vzhodu tudi: gọ̑r(i)ca, C.).
  59. 2. goríca, f., Gor., pogl. govorica.
  60. goričàn, -ána, m. der Gebirgsbewohner, der Oberländer, Št.- Mur., Cig., Mik.
  61. goričánəc, -nca, m. der Weingärtner, der Winzer, C.; der Arbeiter im Weinberge, ogr.- Valj. (Rad).
  62. goričȃnka, f. die Oberländerin, Mur.
  63. goričȃnski, adj. Oberländer-, Mur.
  64. gorı̑čar, -rja, m. der Winzer, C.
  65. goríčast, adj. hügelicht, Cig., Jan.
  66. goríčən, -čna, adj. Hügel-, Weingarten-, Mur.
  67. goríčica, f. dem. gorica; das Hügelchen, Krelj.
  68. górika, adv. = gori, Ist.- C.
  69. gorīla, m. der Gorilla, Erj. (Ž.).
  70. gorı̑łnik, m. der Brenner: Bunsenov g., Sen. (Fiz.).
  71. gorína, f. 1) der Bergwein, Cig.; — 2) das Massengebirge, Jes.
  72. 1. goríšče, n. = gorica 3), C.
  73. 2. goríšče, n. 1) der Brandplatz, Levst. (Nauk); — 2) der Brennpunkt, C., Žnid., Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.), nk.
  74. gorjáča, f. der Knotenstock, knorriger Stock; g. šestogrča, C.; — prim. garjača, grjača.
  75. gorjȃčar, -rja, m. človek, ki z gorjačo po svetu hodi: Gorjačarji, tatovi in cigani Po svojem govore, Preš.
  76. gorjȃčarski, adj. gorjačarsko berilo, Preš.
  77. gorják, m. 1) der Gebirgsbach, Jan.; — 2) der Westwind, SlGradec- C.; prim. gorenjec 2).
  78. gorjàn, -ána, m. der Gebirgsbewohner, Cig., Jan., Cig. (T.), Rez.- C.
  79. gorjánec, -nca, m. der Gebirgsbewohner; v gorjance, ins Gebirge, Let.
  80. 1. górje, n. coll. die Gebirgskette, Cig.
  81. 2. gorję̑, * n. das Weh; da je bilo g., *daß es ein Jammer war, Cig.; človeško g., Zv.; gorje ti! weh dir! g. je pak pregrešnikom, Dalm.; gorje ti bo! gorje ti ga bo! Lašče- Levst. (Rok.); g. ti ga bodi! Jurč.; g. si ga njemu! SlN.; g. si ga tistemu, ki ...! LjZv.
  82. gǫ̑rji, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; — 2) stattlicher, Gor.; — besser: bolnik je gorji, dem Kranken geht es besser, Gor.- Cig.; — prim. gorši.
  83. gorjȗp, adj. bitter, herbe; gorjupa jed, Mik.; gorjupi pelin, C.; hantig: gorjupo maslo, Cig., Jan.; — g. biti komu, jemandem gram sein, Cig.
  84. gorjȗpast, adj. herblich, Cig.
  85. gorjupína, f. das Bittere, die Bitterkeit, C.
  86. gorjúpiti, -ȗpim, vb. impf. bitter machen, Cig.
  87. gorjúšən, -šna, adj. Senf-, Levst. (Nauk); stsl.
  88. gorjúšica, f. der Senf (sinapis), Z.; — po stsl. gorjuha; pogl. gorčica.
  89. gorkóba, f. = gorkota, M.
  90. gorkomèr, -mę́ra, m. = toplomer, das Thermometer, Cig., Jan.
  91. gorkọ̑st, f. = gorkota, C.
  92. gorkọ̑ta, f. 1) die Wärme; gorkota ubogih dobrota; — 2) = gorečnost, der Eifer, die Hitze, C.
  93. gorkọ̑tən, -tna, adj. hitzig, Jan.; = gorek, Jan.
  94. gǫ̑rman, m. = gornik, C.
  95. gǫ̑rna, f. die Abgabe vom Weinberge, außer dem Zehent, das Bergrecht, Mur., Cig., C.
  96. gȏrnat, adj. = gorat, Jan.
  97. gornatína, f. das Gebirgsland, C.
  98. gorníca, f. 1) die Bergrealität: der Weingarten, Z.; — die Bergwiese, Jan.; — 2) = gorna, Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: gǫ̑rnica.
  99. gornı̑čnik, m. der Bergrechtsholde, der Berghold (kdor gornico plačuje), Mur., Cig.
  100. gorničnják, m. = gorničnik, Mur., Danj.- Mik.

   40.201 40.301 40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA