Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (40.401-40.500)

  1. godrníca, f. das Murmelthier, Guts., Jarn.
  2. godrnjálast, adj. murrsinnig, Cig.
  3. godrnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, murren; medvedi so godrnjali, Pohl. (Km.); sam sebi nekaj godrnja, er brummt etwas in den Bart, Cig.; Mrliča djati v grob vele, In bilje godrnjajo, Preš.; črez Boga g., wider Gott murren, Škrb.- Valj. (Rad); g. na koga, DSv.; g. nad kom, jemanden anmurren, Cig.
  4. godrnjúlja, f. = godrnjavka, Cig.
  5. gǫ̑flja, f. 1) das Großmaul; — 2) ein schwatzhafter Mensch, das Plappermaul; — nam. goblja; prim. gobec, Levst. (Rok.).
  6. gogər, -gra, m. der Pelzkäfer, Jan. (H.).
  7. gognjáč, m. der Näseler, Cig.
  8. gognjáti, -ȃm, vb. impf. durch die Nase reden, näseln, Mur., Cig.; — stammeln, C.; murmeln, Mik.; — prim. hohnjati.
  9. gogòt, -óta, m. das Geschnatter (der Gänse), Jan.
  10. gogotȃnje, n. das Schnattern (der Gänse), Cig., Jan.
  11. gogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schnattern (o goseh), Mur., Cig., Jan., C., Vrt.; — gackern: g. kakor petelin, Dict.; — prim. gagati.
  12. gogúliti, -ȗlim, vb. impf. girren, SlGradec- C.
  13. gòj, gója, m. die Pflege, die Zucht, Cig., C.
  14. gǫ́ja, f. die Pflege, Cig. (T.); g. prebavil, die Pflege der Verdauungswerkzeuge, Erj. (Som.); die Zucht ( z. B. der Bäume), C.; die Hege, DZkr.
  15. gǫ̑jba, f. die Zucht, die Cultur: g. sadja, Blc.-C.
  16. goję́nčək, -čka, m. dem. gojenec, nk.
  17. goję́nəc, -nca, m. der Zögling, der Alumne, nk.; govori se tudi: gǫ́jenəc.
  18. 1. gojénje, n. die Pflege, Cig., nk.; — prim. gojiti.
  19. 2. gojénje, n. das Zeitigen; g. lanu, das Rösten; rosno in vodno gojenje lanu, Nov.; — prim. goditi.
  20. goję́nka, f. weiblicher Zögling, nk.; govori se tudi: gǫ́jenka.
  21. gojíłən, -łna, adj. die Verpflegung betreffend: gojilna vrsta, die Verpflegsclasse, Levst. (Pril.).
  22. gojilíšče, n. die Erziehungsstätte, die Erziehungsanstalt, Jan.
  23. gojı̑łnica, f. die Erziehungsanstalt, Cig., C.
  24. gojíšče, n. die Pflegestätte, Bes.
  25. gojı̑telj, m. der Erzieher, SlN.
  26. gojı̑teljica, f. die Erzieherin, C.
  27. gojíti, -ím, vb. impf. hegen und pflegen, Cig., Jan., Kras- C.; ziehen, cultivieren: g. vinograde, sadje, Jan., ogr.- C.; aufziehen, erziehen, Cig., Jan.; g. gibala, dihala, čutila, pflegen, Erj. (Som.); — pren. sovraštvo, ljubezen g. v svojem srcu, Hass, Liebe im Herzen hegen, C., nk.
  28. gojníca, f. = gojiteljica, Jan.
  29. gojník, m. = gojitelj, Z.
  30. gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.- C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.
  31. gǫ̑ł, -ı̑, f. abgeästeter, junger Baumstamm, Rib.- Mik., Dol., Notr.- C., eno gol sem posekal, drobno drevo kakor žrd, Notr., Lašče- Levst. (Rok.); pl. goli = bolj drobna drva, obsekane veje, ( opp. hlodi): voz goli je pripeljal, Gor.; skladnico goli razklati na polena, Ravn. (Abc.); lučna g., der Stamm, aus dem Lichtspäne gemacht werden, C.; debela g., dicker Baumklotz, C., Zora; žlice ne boš iz cele goli delal, Jurč.; — prim. stsl. golь, Ast, Mik. (Et.).
  32. goláčina, f. 1) dlaka, katera gre od živali, kadar se goli, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) zrnja prazna mesta na koruznej latici, Ip.- Erj. (Torb.).
  33. golȃdina, f. = ledina, C.
  34. golahən, -hna, adj. gol golahen, ganz nackt, kajk.- C.
  35. golahrn, adj. ganz nackt, Mik. (Et.).
  36. golan, adj. = unreif, Jan.; golano sadje, Glas.; — pogl. 2. golen.
  37. golȃzən, -zni, f. 1) coll. das Gewürm, kriechendes Ungeziefer; — 2) ein baumloser Fleck im Walde, Dol.- Erj. (Torb.); jagode rasto po gozdnih golaznih, Let.; — die im Getreide durch Ungeziefer verursachte kahle Stelle, Met.; Mik.
  38. golȃzina, f. = golazen, C., Svet. (Rok.).
  39. golȃznice, f. pl. = golazen, C.
  40. golaznína, f. golazen, M.
  41. gołbati, -am, vb. impf. nagen, Mik.; — prim. globati.
  42. gołbèč, -ę́ča, adj. on je mene iz golbečega (= greznega) blata izvlekel, Trub., Mik., Jap.- C.; — prim. globeti.
  43. gȏłbež, m. = dleto, Št.- Trst. (Let.).
  44. gółbiti, -im, vb. impf. aushöhlen, Trst. (Let.); luknje g., Danj. (Posv. p.).
  45. gółbsti, gółbem, vb. impf. = dolbsti, vzhŠt.- C.
  46. gółcat, adj. golo golcato ciganče, ganz nackt, Erj. (Izb. sp.).
  47. gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.- C.; meni se golca, Fr.- C.; — prim. kolcati se.
  48. gòłč, gółča, m. das Reden, die Rede, vzhŠt., ogr.; das Gespräch, Jan.; — meni ni za golč, ich bin nicht gesprächig, golč je, man spricht, es geht das Gerücht, vzhŠt.- C.
  49. gołčȃj, m. der Schluck, Hip.- C., Valj. (Rad).
  50. gółčati, -ím, vb. impf. sprechen, reden, Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; — slavec golči, die Nachtigall schlägt, C.; grlica golči, die Taube girrt, BlKr., C.; — schwätzen: tiho bodi! kaj pa golčiš! Jurč.; — dröhnen, tönen, Štrek.; tosen (o gromu), Rez.- C.
  51. gołčè, -ę́ta, n. = golo pišče, Blc.-C.
  52. 1. gołčíca, f. dem. gol(ka) f., Svet. (Rok.); tu eno golčico, tam kako protje pobrati, Levst. (Zb. sp.).
  53. 2. gołčíca, f. die stengellose Schlüsselblume (primula acaulis), Erj. (Rok.); Golčice mi precvetajo, Npes.-K.; — prim. jegolček, jeglič, jagolnica.
  54. gȏłčič, m. die Meerforelle, Blc.-C.
  55. goldı̑nar, -rja, m. der Gulden; — prim. bav. guldener, C.
  56. goldı̑narski, adj. Gulden-: goldinarski bankovci.
  57. gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica- Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.- C.
  58. góləhən, -hna, adj. gol golehen, ganz nackt, C., Mik.
  59. golẹ̑n, f. der Unterschenkel, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Krn- Erj. (Torb.); razkrij golen, Dalm.; — naj se jim sterejo njihove goleni (Beine), ogr.- Valj. (Rad).
  60. 1. golę̑n, adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
  61. 2. golèn, -éna, adj. unreif (o sadju), Tržič- Štrek. (LjZv.); golene hruške, Mik.; ( "eigentlich: grün", Mik.); prim. zelen.
  62. 3. gólən, -lna, adj. bloß, Guts., Jarn., ogr.- C.; iz golne dobrote, C.; (gołən? menda prej nam. gólen; prim. golę̑n).
  63. 1. golę̑nəc, -nca, m. eine Art Gras: mali, veliki g., C.
  64. 2. golénəc, -nca, m. unreife Frucht, Mik.; unreifes Obst, Tržič- Štrek. (LjZv.).
  65. golẹ̑nək, -nka, m. = golen, f., Cig.
  66. golẹníca, f. 1) das Schienbein, Cig., Jan., C., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Stiefelröhre, Cig., Jan., C., Burg., Dol., BlKr.; zafrkniti golenice, Jurč.
  67. golẹníčən, -čna, adj. Schienbein-, Jan. (H.).
  68. golenína, f. glattes Korn (Getreide mit Ausnahme des Hafers und der Gerste), C.
  69. 1. golenják, m. = kruh brez ovsa, Poh.- C.
  70. 2. golẹnják, m. der Beinharnisch, Cig.
  71. golẹ́nji, adj. zum Unterschenkel, zum Schienbein gehörig, Cig., Jan.
  72. 1. golẹ̑nka, f. eine Art Strümpfe, C., Z.
  73. 2. golę́nka, f. neka vrsta breskev, kajk.- Valj. (Rad).
  74. golẹ́nọ, n. = golen f., Dalm.; da bi se njih golena prelomila, Trub.
  75. golern, adj. gol golern, ganz nackt: golo golerno telo, ogr.- C.; — prim. golehrn.
  76. gǫ̑lež, m. kahler Berg, Cig., C.
  77. golíba, f. 1) armselige Hütte, C.; eine Schankhütte, C.; vse gostilnice na ogrski meji se imenujejo golibe, SlN.; — prim. koliba.
  78. golı̑bar, -rja, m. die Lerche, ogr.- M., Ahac.; (goliber), Npes.-Schein.
  79. golibáš, m. der Besitzer, Bewohner einer goliba, der Schenkwirt, Danj.- C., Valj. (Rad).
  80. golíbər, -bra, m., Jan., C., pogl. golibar.
  81. 1. golíca, f. 1) das Mädchen, Kast.- C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.- SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt- Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.- Valj. (Rad).
  82. 2. golíca, f. = gol, f., C.
  83. 3. golíca, f. der Nachen, Meg.- Mik., Cig.; — prim. galeja, stsl. golija.
  84. golìč, -íča, m. 1) der Nestling, Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bartlose, Cig.; — 3) kahler Berggipfel, Cig., Jan.; — mizasta gora, der Tafelberg, Jes.; — 4) die nackte Gerste (hordeum distichum nudum), Cig.
  85. golíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. kahl werden, kahle Stellen bekommen (o gozdih), C.
  86. golı̑čnik, m. = golič 4), Z.
  87. golída, f. die Gelte: die Melkgelte, Mur., Cig., Jan., C., Dol., Kras; — die Schöpfgelte, die Wassergelte, Cig., Jan.; — ein Weinmaß = 4 Maß, Medv.- M.; — prim. srlat. galēta, stvn. gellita, Mik. (Et.).
  88. golídica, f. dem. golida; die Milchgelte, Rez.- C.
  89. golidráti, -ȃm, vb. impf. leiern, Jan.
  90. golı̑łnik, m. das Haareisen, das Schabeisen (der Gärber), Cig.
  91. golı̑n, m. der Bartlose, C.
  92. golína, f. die Blöße, kahle, unbewachsene Fläche, Cig., Jan., C., DZ.; durch Entrindung entstandene Blöße am Baumstamm, Mur.
  93. golı̑nar, -rja, m. der Bewohner einer kahlen Fläche, C.
  94. golı̑nka, f. eine Art Pfirsich, C.
  95. goliráča, f. das Kindeshemd, vzhŠt., ogr.- C.; — nastalo iz: "v goli robači", C. (?)
  96. golíš, m. kahle Fläche, C.
  97. golíti, -ím, vb. impf. 1) kahl machen: entrinden, Mur., Cig., Jan.; abhaaren, Cig.; g. se, die Haare verlieren, sich mausen, Cig., Jan.; ptiči se golijo, Kr.; drevo se goli, verliert das Laub, Dict.; — g. si lase = beliti si glavo, Levst. (Zb. sp.); — 2) g. koga, = guliti, jemanden schinden, ausziehen, Cig., ZgD.; — tudi: góliti.
  98. goljȃd, f. kahle Gegend, C.
  99. golják, m. bettelarmer Mensch, SlN.
  100. goljè, n. coll. Baumäste ohne Laub, Hal.- C.

   39.901 40.001 40.101 40.201 40.301 40.401 40.501 40.601 40.701 40.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA