Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (40.101-40.200)

  1. globinomèr, -mę́ra, m. der Tiefenmesser, das Bathometer, Cig. (T.), Jes.
  2. 1. globíti, -ím, vb. impf. vertiefen, aushöhlen, Cig., Jan.; g. se, einsinken, Jan.
  3. 2. globíti, -ím, vb. impf. mit Geldstrafen belegen, Jan., SlN., ZgD.; — brandschatzen, C., SlN.; — hs.
  4. glǫ̑bka, f. das Kügelchen, ogr.- C.; — prim. 2. glob.
  5. globla, f., Mur., pogl. globela.
  6. globlína, f. = globina, C., ogr.- Valj. (Rad); (glublina, kajk.- Valj.); — morda nam. globelina.
  7. globljénje, n. die Erpressung, DZ.
  8. globník, m. der Auftiefhammer, V.-Cig.
  9. globǫ̑ča, f. = klanec, Mariborska ok.- C.
  10. globǫ̑čək, -čka, m. der Gründling (gobis fluviatilis), Cig., Frey. (F.).
  11. globočína, f. die Tiefe; nebeška visočina in morska g.; v globočino iti, in die Tiefe steigen; — pren. v globočini njegovega srca, im Innersten seines Herzens, Cig.
  12. globǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. tief machen, Mur.
  13. globǫ̑dnica, f. = tolmun v vodi, (podstava: glob- + dno), Ip.- Erj. (Torb.); — = rupa, Goriš.
  14. globòk, -óka, adj. tief; globoka jama; globoko morje; — globoko zamisliti se, sich in Gedanken vertiefen, Cig. (T.); globoko spoštovanje, tiefe Ehrfurcht, Cig. (T.); — ( compar. globočji, globokejši, Mik., Levst. [Sl. Spr.]; globši, globəljši, ogr.- C.; globlji: globlje se prikloniti, Trub. [Post.]; globoče, tiefer, Levst. [Močv.]; globoko se prikloni in še globoče vzdihne, LjZv.).
  15. globokočȗtje, n. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
  16. globokočútnost, f. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
  17. globokogázən, -zna, adj. tiefgehend (o ladji), Cig., Jan.
  18. globokohǫ́dən, -dna, adj. = globokogazen, Cig.
  19. globokomı̑səlje, n. der Tiefsinn, (-slije), Cig. (T.).
  20. globokomísəłn, * -səłna, adj. tiefsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.); globokomiselna beseda, Zora.
  21. globokomı̑səłnik, m. der Tiefdenker, Cig.
  22. globokomísəłnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig., Jan.
  23. globokosę́žən, -žna, adj. tiefreichend, tiefgängig: ladje morajo za dva črevlja manj globokosežne biti, müssen einen um zwei Fuß geringeren Tiefgang haben, DZ.; — tiefgründig, Mur., Cig.
  24. globokọ̑st, f. die Tiefe; podvešna g. (soda), die Spundtiefe, Cig. (T.), DZ.; — pren. g. čutja, die Innigkeit des Gefühls, Cig.
  25. globokóta, f. = globokost, Trub.
  26. globokoúmən, -mna, adj. tiefsinnig, Cig. (T.).
  27. globokoȗmje, n. der Tiefsinn, Cig. (T.).
  28. globokoúmnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig.
  29. globǫ̑nəc, -nca, m. der Knödel, ogr.- C.; — prim. glob, m.
  30. globǫ̑rka, f. eine Art genießbarer Pilz mit rother Oberfläche, Mariborska ok.- C.
  31. globọ̑st, f. = globokost, ogr.- Valj. (Rad).
  32. globǫ́ščina, f. = globočina, Dalm.
  33. globóta, f. = globokost, Mur., C.
  34. glóbsti, -bem, vb. impf. aushöhlen, schnitzeln, Trub.; prim. Let. 1891, 147.
  35. globȗra, f. oglodana kost, Fr.- C.; — prim. globati.
  36. glōbus, m. oblo, der Globus; nebesni g., der Himmelsglobus, Jes.
  37. globúzda, f. thörichter Schwätzer, Bes., Andr.
  38. globuzdáti, -ȃm, vb. impf. = gobezdati, Bes.
  39. glòd, glǫ́da, m. Kohlen und Asche, um damit Kessel auszureiben, C.
  40. glodáč, m. der Nager, Cig., Jan.; (zobje) glodači, Nagezähne, Cig. (T.).
  41. glǫ́dati, -dam, -jem, vb. impf. nagen; kosti g., an Knochen nagen; — stradež g., am Hungertuch nagen, ZgD.; — zgodnja rana (deklici) srce gloda, Preš.; — wetzen: vol se gloje, C.; usnje se gloje, das Leder wetzt sich ab, Z.
  42. glǫ̑dež, m. neko bajeslovno bitje, Glas. 1863, 82.
  43. glogínja, f. die Weißdornbeere, Cig., Tuš. (R.), Danj.- Mik.
  44. glogotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. sprudeln, rauschen: morje v izpodjedenih luknjah glogoče, Blc.-C., Z.; — prim. klokotati.
  45. glogúlja, f. = gloginja, Jan.
  46. glomẹ́ti, -ím, vb. impf. gierig sein, heftig verlangen: krava glomi po mladini, frisst gierig junges Gras, Z.; g. po resnici, Let. 1871, 297.
  47. glōsa, f. die Glosse: 1) tolmačilo zastarele besede; — 2) neka vrsta pesni, ki spredaj postavljene verze vsakega v svoji kitici razpravlja, ter ga na koncu kitice ponavlja.
  48. glosár, -rja, m. besednjak, ki obsega glose, das Glossar, Cig. (T.); — prim. glosa 1).
  49. glošč, m., Cig., pogl. lošč.
  50. glǫ̑t, -ı̑, f. = glota, Jan., C., Nov.
  51. glǫ̑ta, f. 1) das Unkraut, Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm.- Erj. (Torb.); der Ausschuss im Getreide: pri rešetanju glota skozi rešeto pada, Gor.; — 2) die Zwenke (brachypodium), Medv. (Rok.); — tudi: der Lolch (lolium), Medv. (Rok.); — 3) (po stsl.) der Pöbel, das Gesindel, Cig., Šol., Nov.
  52. glǫ̑tən, -tna, adj. Unkraut-: glotno seme, der Unkrautsame, Cig.; mit Unkrautsamen vermengt: — glotno žito, glotno zrnje, Cig., Bes.
  53. glotína, f. = glotno zrnje, Cig.
  54. glǫ̑tnat, adj. voll Unkraut, C.
  55. glǫ̑tnatən, -tna, adj. = glotnat, C.
  56. glǫ́ž, m. = gož, vož, ož, (Natter) Dict., C.
  57. glǫ́ža, f. = goža, Jurč.
  58. glǫ̑žje, n. coll. das Weißdorngestrüppe, Cig., Jan., M., C., ogr.- Valj. (Rad).
  59. 1. glubánja, f. der Schädel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. lubanja.
  60. 2. glubánja, f., Mik., pogl. globanja, glibanja.
  61. glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.- Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.- M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.
  62. gluháč, m. der Taube ( zaničlj.), Mur., C.
  63. gluháča, f. taubes Weib ( zaničlj.), Mur.
  64. gluhák, m. der Taube, Habd.- Mik., C., SlN.
  65. glȗhəc, -hca, m. der Taube, Jan., jvzhŠt.
  66. gluhóba, f. = gluhota, Mur., Cig.
  67. gluhomȗtəc, -tca, m. = gluhonemec, Cig., Jan., C.
  68. gluhomȗtnica, f. = gluhonemnica, Jan., C.
  69. gluhonẹ̀m, -nẹ́ma, adj. taubstumm, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Slom., nk.
  70. gluhonẹ̑məc, -mca, m. der Taubstumme, Cig., Jan.
  71. gluhonẹ̑mnica, f. die Taubstummenanstalt, Cig., C., nk.
  72. gluhonẹ́most, f. die Taubstummheit, LjZv.
  73. gluhọ̑st, f. = gluhota, Cig., Jan.
  74. glùm, glúma, m. = gluma, Mik.
  75. glúma, f. der Scherz, der Spass, die Narrheit, Dict., Cig., Jan., Kras- Mik.; kdor ne ve glumi glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Kras- Mik.; za glumo ali šalo imeti kaj, Trub. (Post.); v šali, v glumi, v smehu ino v norčiji, Jsvkr.; — die Posse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  76. glumáč, m. 1) der Possenreißer, der Komödiant, der Gaukler, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.; — 2) der Schauspieler, Habd.- Mik., Žnid.
  77. glumačíca, f. die Possenreißerin, die Komödiantin, Cig.
  78. glumár, -rja, m. = glumač, Jan. (H.).
  79. glȗməc, -mca, m. 1) = glumač, V.-Cig., Jan.; — 2) der Schauspieler, Jan., Cig. (T.), Žnid.; — stsl.
  80. glúmən, -mna, adj. possenhaft, Cig. (T.).
  81. glumíšče, n. die Schaubühne, das Theater, Cig. (T.), Raič ( Let.), Zora; — hs.
  82. glúmiti se, -im se, vb. impf. scherzen, Possen reißen, Cig., Jan., Krelj- Mik.
  83. glúmljenje, n. das Scherzen, C.
  84. glȗmpast, adj. albern, dumm, Jan., C.; (gljumpast, Habd.- Mik.).
  85. glȗmpəc, -pca, m. der Thor, der Tölpel, Dict., Jan., C., Št.; — prim. stsl. glupъ, dumm.
  86. glȗmpež, m. = glumpec, Valj. (Rad).
  87. glȗmski, adj. komödiantisch, Cig.
  88. glȗn, m. der Schlamm, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), pogl. glen 2).
  89. glȗp, adj. 1) thöricht, dumm, C., Zora ( stsl.); — 2) = gluh, ogr.- Mik.; g. in nem, ogr.- Let.; odpri nam naša glupa uha, ogr.- C.
  90. glupák, m. = glumpec, Zora.
  91. glȗpast, adj. = glup, C.
  92. glȗpəc, -pca, m. = glumpec, Z., nk.
  93. glupíti, -ím, vb. impf. = glušiti, ogr.- C.
  94. glupọ̑st, f. 1) die Dummheit, Z., Zora; — 2) die Taubheit, ogr.- C.
  95. glupoȗməc, -mca, m. der Blödsinnige, DZ.
  96. glušáti, -ím, vb. impf. hallen, tönen: glas v ušesa gluši, pesme so milo glušale, ogr.- C.
  97. glȗšəc, -šca, m. 1) der Taube; glušci slišijo, Trub.; — 2) der Windhafer (avena fatua), Cig., C., Nov.- C.
  98. glúšən, -šna, adj. glušna nedelja = tiha n., BlKr.- DSv.
  99. glušénje, n. das Taubmachen: das Belästigen, das Behelligen, Cig.
  100. glušíca, f. taubes Weib, Jan.

   39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201 40.301 40.401 40.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA