Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (401-500)

  1. vdọ̑vščina, f. 1) der Witwer- oder Witwenstand, C.; — 2) das Witwengehalt, V.-Cig., Jan.; suha v., das Witwengehalt z. B. in Getreide, Cig.; mokra v. (in Wein), Cig.
  2. vdọ̑vščnica, f. = vdovščica, C.
  3. vdrȃbljati, -am, vb. impf. ad vdrobiti; einbröckeln, M.
  4. vdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) hineinstürzen: voda je v mlin vdrla (drang ein), Mur.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen: most se je vdrl, zemlja se je vdrla; — einfallen: pri teh besedah se Judežu obraz vdere, groza ga zgrabi, Ravn.; — vdrt, eingedrückt, concav, Cig., C.; vdrto zrcalo, der Concavspiegel, Sen. (Fiz.); vdrta ploskev, eine concave Fläche, Žnid.; — eingefallen (mager): vdrte oči, vdrt obraz.
  5. vdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. einreiben, nk.
  6. vdrobíti, -ím, vb. pf. einbröckeln; kruha v. v mleko.
  7. vdrtína, f. die Einsenkung, die Kluft.
  8. vdŕtje, n. der Einsturz, der Einbruch, Cig.
  9. vdrtoòk, -ǫ́ka, adj. mit eingefallenen Augen, hohläugig, Cig.
  10. vdrȗžba, f. die Einverleibung, Cig.
  11. vdruževáti, -ȗjem, vb. impf. ad vdružiti; einverleiben, Cig.
  12. vdrúžiti, -drȗžim, vb. pf. 1) einverleiben, Mur., Cig., Cig. (T.); — 2) v. se, sich gesellen, als Mitglied in eine Gesellschaft eintreten, C.
  13. 1. vè, adv. 1) do ve, bis hieher, Prip.- Mik.; — tam ve = tam-le, tu ve = tu-le, C.; — 2) jetzt, Prip.- Mik.; baš ve, gerade jetzt, Prip.- Mik.
  14. 2. vẹ̑, adv. = saj, ja, C., vzhŠt.; ve je prišel, er ist ja gekommen, vzhŠt.- Mik.; ve je to le malo, ogr.- C.; — prim. rus. vêdь, Mik.
  15. ve-, praef. = iz-; vebirati, vepoditi, Ben.- Kl.; — prim. vi-.
  16. vèč, I. adv. mehr; — mehrere; več oči več vidi; z več ljudmi; po več krajih; — nič več; nikoli več; — vsega več (vsegaveč), immer mehr, desto mehr, vielmehr, Kremp.- M., C.; — II. conj. sondern: on me ne ljubi, več črti, C.; — več ako, außer wenn: neče biti kriv, več ako mu se dokaže, C.; ne plačam, več ako se mi dokaže, da sem dolžen, BlKr., Levst. (M.).
  17. vẹ́ča, f. 1) die Steuer, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jan.; die alte Giebigkeit ( opp. novice, die neuen Auflagen), Kor.- Jarn.; na večo iti, Steuern zahlen gehen, Jarn.; — 2) pl. veče, der Rechtsstreit, C.
  18. večȃj, m. = otrok, ki vedno kriči, Cig.
  19. večáłən, -łna, adj. Vergrößerungs-, vergrößernd, Jan. (H.).
  20. 1. večálọ, n. das Vergrößerungsglas, h. t.- Cig. (T.), Žnid.
  21. 2. večálọ, n. der Schreihals, Dol.
  22. vę̑čati, -am, vb. impf. vergrößern, Guts.- Cig., Mur., C.; — v. se, zunehmen, größer werden, Mur., Cig. (T.), nk.; večajoča oblika, die Vergrößerungsform ( gramm.), Cig. (T.).
  23. vę́čati, večím, vb. impf. schreien, Mur., Cig., Dol.; pijanci veče, Dol.; zajec veči, Cig.; veči kakor črednik, Gor.
  24. večȃva, f. die Vergrößerung, Jan. (H.).
  25. veččlẹ̑nski, adj. mehrgliederig, Jan. (H.).
  26. večdẹ́łən, -łna, adj. mehrtheilig, Jan.
  27. vèče, adv. = več: 1) mehr, ogr.- C., Goriš.- Levst. (M.); — 2) že, uže: čakam veče tri dni tukaj, Goriš.- Levst. (M.).
  28. vę̑čema, adv. großentheils, Cig., Jan., C.
  29. vẹ̑čən, -čna, adj. 1) kräftig, stark, C., Rib.- Mik.; — kräftigend; večna jed, C.; — 2) ewig; večno življenje; — večne maše, gestiftete Messen, M., Z.; — večna luč, das Abendgeläute: večno luč zvoni, Št.; tudi vę̑čən, Dol.
  30. večę̑r, m. 1) der Abend; dober večer! guten Abend! za večera, während der Abendzeit, des Abends, Mik.; z večera, abends, Guts. (Res.)- Mik., LjZv., Vrt.; na večer, am Abend, proti večeru, gegen Abend; sveti večer zvoni = na delopust zvoni, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); sveti večer, der Christabend; — živi večer, die Abendversammlung zum Gebete für einen Todten innerhalb der Octave nach dem Begräbnisse, Bohinj ( Gor.)- Cig., M.; — 2) die Abendseite, der Westen.
  31. večę̑r, f. = večer, m. 1), Mur., rok. iz 15. stol.- Let., Danj.- Valj. (Rad); Bog vam daj dobro večer! Bolc- Erj. (Torb.); kakor daleč je jutro do večeri, Trub.
  32. večę̑ranji, adj. Abend-: večeranja molitva, ogr.- C.
  33. večę̑rašnji, adj. Abend-, C.
  34. večę̑rən, -rna, adj. 1) Abend-; večerna molitev; — 2) West-.
  35. večeríti se, -í se, vb. impf. večeri se, es wird Abend, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), Zv.
  36. večę̑rja, f. das Abendessen, das Nachtmahl.
  37. večerjalíšče, n. der Ort, wo man nachtmahlt, Jap. (Sv. p.).
  38. večę̑rjanje, n. das Nachtmahlen.
  39. večę̑rjati, -am, vb. impf. zu Abend essen, nachtmahlen.
  40. večę̑rka, f. der Nachmittag ( von 3 Uhr bis zum Abend, C.), Mik., Slom., vzhŠt.; sredi večerke, t. j. med 4. in 5. uro, C.; v večerko, nachmittags, vzhŠt.
  41. večę̑rkah, adv. abends, Poh.- C.
  42. večę̑rkašnji, adj. nachmittägig, C.
  43. večę́rnica, f. 1) der Abendstern; — 2) der nachmittägige Gottesdienst an Sonn- u. Feiertagen, die Vesper, Mur., Cig., C., Ščav.; nav. pl. večernice; k večernicam iti; — 3) das Abendlied, Mur.; — 4) das Abendgeläute, M.; — das Abendgebet, C.
  44. večę̑rnik, m. 1) der Westwind, Mur., Cig., Jes., Gor.; — 2) = somračnik, der Abendfalter, Jan. (H.).
  45. večę̑rnja, f. die Vesperandacht, kajk.- Valj. (Rad).
  46. večę̑rnjak, m. der Westwind, Mur.
  47. večę̑rnje, n. = čas od kopščaka do noči, die Abendzeit, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  48. večę̑ršnji, adj. Abend-, abendlich, C., Danj.- Mik.
  49. vẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) = davek plačevati, Jarn., Mur.- Cig.; — 2) = pravdati se, C.
  50. vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).
  51. večína, f. die Mehrheit, die Mehrzahl; die Majorität; — z večine, größtentheils, C., nk.
  52. večínoma, adv. größtentheils.
  53. vẹ́čiti, -im, vb. impf. mit einem Deckel versehen, C.; — luftdicht verbodmen, vzhŠt.- C.; — prim. veka.
  54. vę̑čji, adj. compar. ad velik, = veči.
  55. vèčkrat, adv. mehrmals, öfter.
  56. vèčkratən, -tna, adj. mehrmalig.
  57. večkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum, Cig. (T.), DZ.
  58. večlẹ́tən, -tna, adj. mehrjährig; — perennierend, Cig., Jan.
  59. večlẹ̑tnica, f. eine perennierende Pflanze, Jan.
  60. vẹ̑čnost, f. die Ewigkeit.
  61. večslǫ́včən, -čna, adj. mehrsilbig, Jan.
  62. večstránski, adj. mehrseitig, Jan., nk.
  63. večštevíłčən, -čna, adj. mehrziffrig, Cel. (Ar.).
  64. večtisǫ́čən, -čna, adj. mehrere Tausende zählend: večtisočna armada, Cv.
  65. večzlǫ́žən, -žna, adj. mehrsilbig, Jan., nk.
  66. vẹ̀d, vẹ́da, m. = ved, f., Mur.; z ženinim vedom, Ravn.; brez mojega veda, Svet. (Rok.); daj mi ved! gib mir Nachricht! Svet. (Rok.).
  67. vẹ̑d, -ı̑, f. das Wissen, Cig., Jan., M.; brez moje vedi, Cig.; brez njihove vedi, Navr. (Let.); brez vedi in privolitve, Levst. (Pril.); na ved, vorsätzlich, Krelj- Mik.
  68. vẹ́da, f. die Wissenschaft, Jan., nk.; — češ.
  69. vẹ́davəc, -vca, m. = vedomec, Valv.- Navr. (Let.); (vedovec), Dict.- Mik.
  70. vẹ́davək, -vka, m. = vedomec, Goriš.
  71. vẹ́dčən, -čna, adj. = vedečen, Mur., Cig., Jan., Mik.
  72. vẹ́dčnost, f. = vedečnost, Mur., Cig., Jan.
  73. vẹdę́, adv. ( part.) selbstverständlich, Erj. (Torb.); — prim. vedeti.
  74. vẹ̑dəc, -dca, m. der Wisser, Cig., Jan.; der Sachkenner, Jan.
  75. vẹdèč, -ę́ča, adj. ( part. praes. od glag. vedeti); bekannt, Dict., Mik., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol.- Levst. (Sl. Spr.); vsem ljudem vẹ́deče, Trub.; vedeče storiti, bekannt machen, melden, Jan.; kar vam je vedeče, rok. iz 15. stol.
  76. vẹ́dəčən, -čna, adj. wissbegierig, vorwitzig, neugierig, Šol., Jurč., Dol.
  77. vẹ́dəčnost, f. die Wissbegierde, die Neugierde, Jan., nk.
  78. vę́dəł, -dla, adj. = vel: 1) welk, Mur., Cig., Jan., C., Podkrnci- Erj. (Torb.); védəł, Ben.- Kl.; — 2) träge, faul, Meg.- Mik., Mur., Kor.- M., C.
  79. 1. vẹ́dən, -dna, adj. kundig, erfahren, bewandert, Mur., Jan., C.; sachkundig, Svet. (Rok.); veden mož, Pohl. (Km.); nisem v. česa, ich kenne etwas nicht, Levst. (Zb. sp.); v kateri reči je kdo veden, o tej naj piše, Glas.
  80. 2. vę́dən, -dna, adj. immerwährend, beständig, ununterbrochen, Mur., Cig., Jan.; vedni uspeh, das stetige Gedeihen, Levst. (Močv.); (narejeno iz: vedno).
  81. vẹ́dẹnəc, -nca, m. 1) das Irrlicht, V.-Cig., C., Jes.; — 2) der Alp, C.; — prim. vedomec.
  82. vẹ́dẹnica, f. = rojenica, Naklo ( Gor.).
  83. 1. vedénje, n. das Benehmen, die Aufführung.
  84. 2. vẹ́dẹnje, n. das Wissen; brez mojega vedenja; na vedenje dati, zu wissen geben, anzeigen, C.; v. dobiti, eine Verständigung bekommen, Svet. (Rok.).
  85. vę́dər, védra, vedrọ̑, adj. regenfrei; vedro je; vedro vreme; solnce na vę̑drem vzhaja, Pjk. (Črt.); pod vedrim nebom, unter freiem Himmel, C.
  86. vẹ̑deštvọ, n. die Wahrsagerei, die Wahrsagekunst, Mur.- Cig., C., Let.
  87. vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj ( Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.- C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.- C.
  88. vẹ̑dez, m. das Wissen, Mur., Cig., Jan.; z mojim vedezom, mit meinem Wissen, V.-Cig.; brez mojega vedeza, V.-Cig., C.; z vedezom svoje žene, Jap. (Sv. p.); brez vedeza, ohne Vorwissen, Pohl. (Km.); z vedezom, wissentlich, V.-Cig.; brez vedeza kaj storiti, unwissend etwas thun, Cig.
  89. vẹ̑dezən, -zna, adj. wissentlich, DZ.; vorsätzlich, V.-Cig.
  90. vẹ̑dež, m. 1) das Wissen, die Kenntnis, Jan., C.; z vedežem, mit Wissen, vorsätzlich, Jan.; po mojem vedežu, soviel ich weiß, C.; na vedež dati, bekannt geben, C., Mik., Gor.; na vedež priti, bekannt werden, C.; vedež imeti, wissen, erfahren haben; vedeže kupovati, Maulaffen feil haben, C.; — 2) der Vielwisser, Mur., V.-Cig., Jan., C., Štrek.; imel je vrana, ki je bil vedež in mu je vse povedal, ko je domov prišel, (iz neke bajke) Mur.; v vasi so ga imeli za vedeža, Erj. (Izb. sp.); — der Wahrsager, Mur., Cig., Jan.; der Kartenaufschlager, Dol.
  91. vẹ̑dežən, -žna, adj. 1) vorsätzlich, Jan.; — 2) neugierig, C.; — 3) wahrsagerisch, vedežna ženska, Jurč.
  92. vẹdeževáti, -ȗjem, vb. impf. wahrsagen, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
  93. vẹdeževȃvəc, -vca, m. der Wahrsager, Mur., Cig., Jan., nk.
  94. vẹdeževȃvka, f. die Wahrsagerin, Cig., Jan., nk.
  95. vẹdeževȃvski, adj. wahrsagerisch, Cig.
  96. vẹdeževȃvstvọ, n. die Wahrsagerei, Cig.
  97. vẹdežíca, f. die Wahrsagerin, Cig., Kremp.- M.
  98. vẹ̑dežinja, f. die Wahrsagerin, C.
  99. vẹ̑dežka, f. die Vielwisserin, die Wahrsagerin, Mur.
  100. vẹdežljìv, -íva, adj. 1) viel wissend, C.; — 2) neugierig, C.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA