Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

v (40.001-40.100)

  1. glášati, -am, vb. impf. melden, verkünden, ogr.- C.
  2. glašénje, n. 1) die Verkündigung, ogr.- C.; — 2) das Tönen, Vrt., Let.
  3. glat, f. = kristal, Jan., Nov.- C.; — prim. češ. hlat.
  4. glatən, -tna, adj. kristalen, Bes., Jan.; — prim. glat.
  5. glážnice, f. = glažuta, vzhŠt.- C.
  6. glę́ba, f. die Erdscholle, Cig., Jan., C.; — prim. it. gleba.
  7. 1. glèd, glę́da, m. = gledanje, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  8. 2. gled, m. dolga gredica pod sodom, Blc.-C., Vrtov.- C.; gledi, die Lagerbäume für Weinfässer, Z.; — prim. glet, glajt.
  9. glę̑d, -ı̑, f. die Richtung, DZ.; v to gled, in dieser Richtung, Levst. (Pril.); cestna g., die Bahnrichtung, DZ.; na obe gledi, nach beiden Richtungen, DZ.
  10. gledáłce, n. dem. gledalo: 1) kleines Perspectiv, der Gucker, Cig.; — 2) das Guckloch, Cig.
  11. gledalı̑ščar, -rja, m. die Theaterperson, C., SlN.
  12. gledalíšče, n. 1) der Schauplatz, Cig., Jan.; zemlja je bila gledališče človeških nadlog, Jap. (Prid.); — 2) das Theater, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 3) = stališče, motrišče (Gesichtspunkt), Cig. (T.).
  13. gledalíščən, -čna, adj. Theater-, Cig., nk.; — theatralisch, Jan.
  14. gledalı̑ški, adj. Theater-, Nov.- C., nk.
  15. gledálọ, n. 1) das Sehorgan, Cig. (T.); — 2) = daljnogled, Cig., C.; gledati skozi g., Vod. (Izb. sp.); — 3) = zrcalo, ogr.- C.
  16. glę́danje, n. das Schauen; die Schau: na g. iti, C.
  17. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
  18. glę́dčən, -čna, adj. schaulustig, Z.
  19. glę́dəc, -dca, m. die Pupille, der Augenstern, C.
  20. gledę̑čje, n., C., pogl. gledeče pod: gledati II.
  21. glę́dən, -dna, adj. Schau-, Mur.
  22. glę́dešče, n., vzhŠt., pogl. gledeče.
  23. gledīčija, f. = gledičevec, Tuš. (B.).
  24. gledı̑ščar, -rja, m. = gledališčar, Bes.
  25. gledíšče, n. 1) = gledališče 2), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) = gledališče 3): oportunitetno g., SlN.
  26. gledíščən, -ščna, adj. = gledališčen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  27. glediščnína, f. gledališka vstopnina, C.
  28. gledı̑ški, adj. = gledališki, Cig. (T.).
  29. glę̑dkati, -am, vb. impf. schauen (v otročjem govoru), Mur., Cig., Jan., Mik.
  30. glę̑dnica, f. die Gesichtslinie, h. t.- Cig. (T.).
  31. glednína, f. die Schaugebür, Cig.
  32. glę́dniti, glę̑dnem, vb. pf. einen Blick thun, Mur.
  33. glę́ja, f. die Pflege (skrb za živino = gleštanje), Krn- Erj. (Torb.).
  34. glẹ̑n, m. 1) der Schleim, Cig. (T.), C., DZ.; der Geifer: g. cedi žival, geifert, Levst. (Nauk); der Fischschleim, ogr.- C.; der zähe Schleim am Krautwasser, C.; der an den Wänden des Spülschaffes haftende Satz, kajk.- Valj. (Rad); überhaupt ein zäher Satz von einer Flüssigkeit, C.; glen se dela po jeziku, die Zunge ist belegt, jvzhŠt.; — 2) der schwarze Fleck an den Pferdezähnen, die Kennung, Cig.; (glin, V.-Cig.); — 3) der Schlamm, Cig., Jan., C., Št.- Mik.; — mit Wasser vermischter Schlich (im Bergbau), V.-Cig.; der Letten, Guts.; — 4) der grüne Wasserschlamm, Polj.; — der Wasserfaden (conferva sp.), Renče- Erj. (Torb.); — 5) eine Viehkrankheit, Rib.- Mik.; Abzehrung und Durchfall beim Rinde und Kleinvieh, C., die Viehwassersucht, Mur., Cig., Met.; (glin) die Fäule, Strp.
  35. glẹ̑nast, adj. 1) mit Schleim bedeckt: glenasta voda, C.; — geiferig, Jan. (H.); — 2) schlammig, schlickig, Cig.; glenasta zemlja, C.; — 3) = za glenom bolan: glenasta ovca, C.
  36. glẹnàt, -áta, adj. mit zähem Schleim bedeckt: glenat sir, glenata zelnica, C.
  37. glẹ̑nəc, -nca, m. der Schlamm, C.
  38. glẹnę̑n, adj. = glenast 2): glenena njiva, C.
  39. gléra, f. neka vinska trta, Prim., Vreme- Erj. (Torb.); iz furl., Štrek. (Arch.).
  40. glèšt, glę́šta, m. das Vermögen, Mur., C., vzhŠt.
  41. glę́štanje, n. 1) die Pflege, die Wartung, M.; — 2) = glešt, M.
  42. glę́štati, -am, vb. impf. 1) warten, pflegen, C., M.; živino g, Kr.- Erj. (Torb.); g. se, sich wohl sein lassen, Jan.; prim. glajštati; — 2) vermögen, haben, Mur., Jan.; ne gleštam krajcarja, Št.; pri tej hiši dober kruh gleštajo, Gor.
  43. glèt, glę́ta, m. der Balken: križce ležeči glet, der Querbalken, Guts.; — prim. glajt, 2. glet.
  44. glę́žən, -žna, m. = gleženj, Cig., Mik., Trub.
  45. glę́žənj, -žnja, m. der Fußknöchel; — tudi: der Handknöchel, ogr.- C.
  46. glę́žnọ, n. = gleženj, Cig., SlGor.
  47. glı̑b, m. der Koth, Valj. (Rad); der Wasserschlamm, Jan.; — hs.
  48. glibánja, f. 1) der Herrenpilz (boletus edulis), Mur., Jan., Mik., Erj. (Rok.), Valj. (Rad); — 2) das Glättholz für die Wäsche (menda zaradi oblike glibanji podobne), vzhŠt.- C.; — prim. gribanja, 2. globanja.
  49. glibȃnjak, m. die Pilzsuppe, C.
  50. glibánjica, f. dem. glibanja, Mur.
  51. glı̑bast, adj. pelitisch ( min.), h. t.- Cig. (T.); — prim. glib.
  52. glicerīn, m. das Oelsüß, das Glycerin, Cig. (T.).
  53. glı̑h, I. adj. indecl., pogl. enak, raven; — II. adv. pogl. enako, ravno, prav: g. tako; — iz nem.; prim. stvn. gilīh, Mik. (Et.).
  54. glı̑ha, f. = enakost; ni mu glihe, seinesgleichen gibt es nicht; moje glihe, meinesgleichen; — pri eni glihi, = primeroma, beiläufig; ( prim. bav. bei einem gleichen), Levst. (Rok.).
  55. glı̑hati, glı̑ham, vb. impf. 1) ausgleichen, Mur.; — 2) vergleichen, gleichstellen; g. se komu; — 3) feilschen; za vole g.; — prim. glih.
  56. 2. glìn, m. = glina, Dalm.; druzega ni Bela, kakor znotraj glin, zunaj pa bron, Ravn.- Valj. (Rad).
  57. glína, f. der Thon, der Töpferthon; rumena g., der Goldletten, Cig.; rdeča g., der Bolus, Cig.
  58. glínast, adj. thönern, Thon-; thonartig, thönicht, Cig. (T.); thonig, (-njast), Mur., Jan.
  59. glinàt, -áta, adj. thonhältig, thonig, Cig., Jan., Nov.
  60. glinę̑n, adj. thönern, Cig. (T.); (-njen), Mur., Cig., Jan.
  61. glinę̑nica, f. die Thongrube, (-njenica), Jan.
  62. glinenína, f. die Thonware, Cig. (T.).
  63. gliníca, f. 1) die Thonerde, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — 2) die Thongrube (glinjica), Mur., Dol.- Cig.
  64. gliník, m. der Thonboden, die Thongrube, C.; ("glinek" (?), V.-Cig.).
  65. gliníšče, n. die Thongrube, Z., Rez.- C.
  66. glinı̑t, adj. thonhältig, Cig. (T.).
  67. glíniti, -im, vb. impf. mit Thon überziehen, Cig.
  68. 1. glínja, f., Mur., Cig., Jan., pogl. glina.
  69. 2. glinja, f. die grüne Nussschale, C.; — prim. klenovec, klinovina.
  70. glı̑nje, n. der Thon, Cig., Nov.- C.
  71. glı̑nka, f. = glinica, Z., C.
  72. glinokòp, -kǫ́pa, m. der Thongräber, Cig.
  73. glísta, f. 1) gliste, die Eingeweidewürmer (entozoa, helminthes): navadna g., der Spulwurm (ascaris lumbricoides), otročja g., der Kinderwurm, die Kindermade (oxyuris vermicularis), Erj. (Ž.); konjska g., der Palissadenwurm (strongilus), ovčja g., der Schafwurm (strongilus filaria), svinjska g., der Kratzer (echinorynchus gigas), ribja g., der Inger (myxine), Erj. (Z.); — der Regenwurm, Cig., C., jvzhŠt.; — 2) glíste, = glisti, SlGradec- C., Notr., Levst. (Rok.).
  74. glístast, adj. 1) wurmförmig, Mur., V.-Cig., Jan.; — 2) = glistav, Mur.
  75. glístən, -stna, adj. Wurm-; glistna voda, die Wurmessenz, Cig.
  76. glísti, f. pl. die am Ofen angebrachten Leisten oder Stangen, um darauf Wäsche u. dgl. zu trocknen, C.; leseni drogovi v kmetski hiši pod stropom od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi, Lašče- Erj. (Torb.); oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše, Krn- Erj. (Torb.); vzame brezovko z glisti, Vrt.; obleka je visela na glistih, Zv.
  77. glistína, f. die Kothwürste des Regenwurms, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  78. glı̑stnica, f. 1) die Lysimachie (lysimachia), C.; — = svečinje, neka trava po gozdih z modrim cvetjem (lek za gliste), C.; — tudi = vratič, Jan.; — 2) glistnice = glisti, C., Št.- Valj. (Rad), Dol.
  79. glı̑stnik, m. die Trespe (bromus), Cig., Tuš. (B.), Ščav.; — veliki g., die Riesentrespe, Jan.; — tudi: das Tausendguldenkraut (erythraea centaureum), C.
  80. glistnják, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  81. glíža, f. = žleza (Drüse), Pohl., Z.
  82. glǫ̑b, m. die Kugel, ogr.- Valj. (Rad); der Ballon, Nov.; — prim. lat. globus.
  83. 1. glǫ̑b, -ı̑, f. die Tiefe, C.; smelo preskoči rob in glob, Zv.; die Vertiefung, Cig.
  84. 2. glǫ̑b, f. = glob, m., ogr.- C.
  85. glóba, f. die Geldstrafe, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — stsl., hs.
  86. globáča, f. die Vertiefung, tiefe Schlucht, tief gelegene Gegend, C., Št.
  87. globáčast, adj. tiefgelegen, tiefgräbig, C.
  88. globȃd, f. die Vertiefung, C.
  89. globȃnj, m. = 2. globanja, C.
  90. 1. globánja, f. die Vertiefung, C., Erj. (Torb.), Nov.; g. nečkam podobna, muldenförmige Sohlenvertiefung, Levst. (Močv.).
  91. 2. globánja, f. = glibanja (boletus edulis), M., vzhŠt., C.
  92. glǫ̑bast, adj. vertieft, mit Vertiefungen, Jan. (H.).
  93. glǫ́bati, * -bam, -bljem, vb. impf. 1) eine Vertiefung graben, aushöhlen, ogr.- C., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; voda globa, macht Vertiefungen, Blc.-C.; auswetzen, C.; šinja se globa, ogr.- C.; — nagen, BlKr.; — *grübeln, klügeln, Cig., Lašče- Levst. (M.).
  94. globẹ̑ł, f. die Vertiefung, Cig., Jan., C., Mik.; — der Hohlweg, die Schlucht, Cig., Jan., C., Met., Mik.
  95. globẹ̑la, f. = globel, V.-Cig., Zv., Kr.- Valj. (Rad).
  96. globẹ̑lica, f. dem. globela; kleine Vertiefung, Žnid.; globelici na licih, Grübchen, Zv.
  97. globẹ̑łnik, m. die gemeine Perspectivschnecke (solarium perspectivum), Erj. (Ž.).
  98. globeníca, f. die Vertiefung, die Einsenkung, Ip.- Erj. (Torb.).
  99. globẹ́ti, -ím, vb. impf. einsinken, versinken, Mik.
  100. globína, f. die Tiefe, die Vertiefung; morska globina, die Meerestiefe, Cig. (T.).

   39.501 39.601 39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201 40.301 40.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA